Spodbujanje domišljije pri vas, dragi šolarji, ni le koristno za vaš ustvarjalni razvoj, ampak tudi za reševanje problemov, empatijo in samozavest.

Domišljije se lahko priučimo, če smo pozorni na nekaj strategij, s katerimi jo urimo. Foto: Mestna občina Kranj

Ustvarjanje varnega prostora za izražanje

Prav je, da veste, da je vaša ideja glede različnih stvari vredna, čeprav včasih ne more biti realizirana v tistem trenutku. Prav tako je pomembno, da se iz napak vedno nekaj naučimo in jih ne jemljemo kot hud poraz. Gre le za način, da drugič naredimo določeno stvar drugače in pri tem seveda spodbujamo našo domišljijo.

Pisatelji, glasbeniki in nasploh umetniki si dovolijo uporabljati domišljijo, saj ravno na takšen način nastajajo nova avtorska dela kot so zgodbe, pesmi, gledališke predstave, filmi, videospoti, risbe in podobno. Domišljijo pa uporabljajo tudi profesorji, podjetniki, kuharji in mnogi ostali. Lahko bi rekli, da ravno domišljija vrti svet v napredek in drugačnost. Foto: Pixabay

Odprta vprašanja

Ko preberete določeno zgodbo, se lahko ob koncu vprašate: "Kaj bi se zgodilo, če bi lik naredil drugače? Kaj bi se zgodilo, če bi zgodbo postavili na Luno?" Pri teh odgovorih si lahko date duška in uporabite svojo različico zgodbe. Na takšen način daste domišljiji prosto pot, saj ni pravilnih in napačnih odgovorov. Ravno to je smisel domišljije.

Zakaj je domišljija še pomembna, si lahko preberete tudi v tem prispevku.

Ustvarjalne delavnice (brez pravil)

Risanje, slikanje, oblikovanje z glino – brez vzorca ali cilja. Uporabite lahko tudi nenavadne materiale (npr. odpadna embalaža) za umetniške projekte. Ravno pri takšnem ustvarjanju lahko zelo sprostite domišljijo.

Pisanje zgodb in domišljijskih dnevnikov

Napišite popolnoma svojo zgodbo z liki, za katere želite, da nastopajo v njej. Lahko vključite superjunake, živali, predmete, kar koli želite.

Igranje vlog in improvizacija

Gledališče v razredu, lutkovne igre, ali igre vlog z domišljijskimi liki. Tudi na takšen način lahko daste domišljiji prosto pot. Zanimiva vaja je tudi uporaba predmetov za drugačne namene (npr. svinčnik kot mikrofon ali daljnogled).

Igre domišljije

“Kaj bi bilo, če…” (na primer: Kaj bi bilo, če bi živali znale govoriti? Kaj bi bilo, če bi kamni oživeli?). Dokončate takšna vprašanja in presenečeni boste, kaj vse si lahko izmislite.

Med sprehodom v naravi poskusite dati domišljiji prosto pot. Foto: Shutterstock

Narava kot navdih

Narava spodbuja raziskovanje in opazovanje – iz enega lista se lahko razvije cela zgodba.
Iskanje "pravljičnih" elementov: drevo, ki je videti kot zmaj, kamen kot goba velikanka. Poglejte okrog sebe in drevesom, klopem, pločniku lahko daste povsem nov pomen.

Omejitev pasivnega digitalnega časa

Preveč gledanja videoposnetkov brez interakcije lahko otopi domišljijo. Namesto tega raje posezite po ustvarjalnih aplikacijah (risanje, glasba). Res pa je, da določeni filmi, risanke in zanimive oddaje in dokumentarni filmi lahko sproščajo domišljijo. Sploh v risankah in animiranih filmih je uporabljene veliko domišljije. Na RTV Živ žav in RTV Čist hudo so risanke in družinski filmi preverjeno zelo kakovostni in primerni za vas.

Vloga učiteljev in staršev

Znano je, da otroci pogosto zrcalijo odrasle – če učitelj/ica uporablja domišljijo in postavlja odprta vprašanja, to postane navada, po kateri kasneje posegajo tudi učenci. Pomembno je namreč, da se izrazimo, vsak na drugačen način, kar je za domišljijo bistveno.

Domišljija kot navada – vsak dan malo

In še zadnja naloga za urjenje domišljije: naredi “domišljijski kotiček” v razredu ali domu.
Vsak dan eno kratko vprašanje: "Kaj pa, če bi bil svet iz sladoleda?"