Letos je tradicionalna naravovarstvena čistilna akcija Skupaj za našo obalo potekala že četrtič, in sicer v sodelovanju s koprskim društvom Naredi nekaj za naravo (NNN) in blagovno znamko Rio Mare ob podpori World Wildlife Fund (WWF). Tudi letos so udeleženci čistili na kopnem in na vodi s SUP-i. Ker sta dve tretjini odpadkov očem skriti pod gladino, pa so tudi letos na pomoč priskočili slovenski in tuji potapljači.

Vsako leto 8. junija se obeležuje Svetovni dan oceanov, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja zdravih oceanov za prihodnje generacije.

Miha Vivoda, predsednik društva Naredi nekaj za naravo poudarja: “Skoraj 70 % odpadkov konča na morskem dnu, kjer ostanejo skriti našim očem. Prav zato se pogosto niti ne zavedamo razsežnosti te težave. Šele kasnejše analize mikroplastike v vodi razkrijejo, kako resen problem to pravzaprav je. Mikroplastika se namreč ne ustavi v morju – prek prehranske verige konča tudi v našem telesu. To je jasno opozorilo, da morskega dna ne smemo spremeniti v smetišče.” Dodal je še, da v društvu Naredi nekaj za naravo skrbijo, da ljudi opogumijo, da vsak dan skrbijo za svoje okolje, občasno pa prirejajo tudi takšne akcije, da so bolj množični in da opozorijo na vlogo vsakega pri ohranjanju čiste narave. "Današnji dogodek uteleša to, kar mi počnemo vsak dan. Se pa naše društvo usmerja tudi na to, da med supanjem pobiramo odpadke, ki jih srečamo v naravi. Sup je zato zelo primeren, ker zelo enostavno vidimo nekaj, kar plava na vodi, hkrati pa nam omogoča, da lahko pobrane smeti odnesemo s seboj. Ljudi poskušamo ozavestiti, da se lahko smeti poberejo tudi med tekom, med rolanjem, med plavanjem, praktično kadar koli, ko smo v naravi. Kot rad rečem, mi se ne sekiramo, kdo bi to moral pobrati, kdo je to odvrgel v naravo, ampak enostavno poberemo in naredimo nekaj lepega za splošno dobro", je še dodal.

Akcije se je udeležila tudi Nika Veger, okoljevarstvenica in sogovornica na temo trajnosti, ki izpostavlja: “Z veseljem sem se ponovno pridružila čistilni akciji Skupaj za našo obalo, ki združuje prijetno z resnično pomembnim – gibanje na svežem zraku, druženje z enako mislečimi in skrb za naravo. Letos smo sicer pobrali nekoliko manj odpadkov kot prejšnja leta, kar daje upanje, da se stvari premikajo na bolje. A kljub temu je bilo še vedno preveč plastenk, ribiških laksov in cigaretnih ogorkov – teh je bilo največ. Povsod so: na poti, med skalami, zabasani v razpoke. In v naravo preprosto ne sodijo.”

Ambasadorka čistega okolja je tudi Simona Fabjan, nekdanja odbojkarica in nutricionistka, ki verjame, da tako kot v športu tudi pri okolju šteje vsak korak: “Čistilna akcija ni bila le pobiranje smeti. Gre predvsem za ozaveščanje. Ljudje na plaži so obračali glave za nami in verjamem, da se jih je dotaknilo ter upam, da so vsaj za trenutek pomislili, kako ravnajo z odpadki oziroma kje bo končal naslednji njihov odpadek: v smetnjaku ali v morju? Takšne pobude nas spomnijo, da nismo ločeni od narave, ampak z njo tesno povezani. Vse, kar vržemo v morje, se posredno, v obliki manj kakovostne hrane, vrne na naš krožnik.”

Velika ljubiteljica čiste narave in planinskih pohodov je tudi Mateja Grebenjak, ki v družbi Mihe Lozarja ob vikendih vodita otroke na enega izmed hribov v okolici Nove Gorice. Skupina se imenuje Gremo z MI & TE po svoje in z veseljem se vsako leto udeležijo tudi čistilne akcije Skupaj za našo obalo. "S pomočjo planinskih pohodov želiva z Mihom približati naravo otrokom in jih ozveščati o tem, da odpadki ne sodijo v naravo. Zato tudi mi med pohodom, če opazimo kje kakšne smeti, vse poberemo in jih odložimo tja, kamor smeti spadajo. In tako kot smeti ne sodijo v hribe, ne sodijo v morje," je še dodala Mateja Grebenjak.

Z majhnimi dejanji do velikega vpliva na našo obalo

Zaskrbljujoče podnebne spremembe in pritiski na morski ekosistem dajejo čistilni akciji dodatno težo. Mediteran, kamor spada tudi Jadransko morje, se namreč segreva kar 20 % hitreje od svetovnega povprečja, kar močno vpliva na biotsko raznovrstnost. Jadransko morje velja za eno najbolj ogroženih v Evropi, k čemur prispevajo podnebne spremembe, prekomeren ribolov, pomorski promet, množični turizem in onesnaževanje s kopnega.
Prav zato so prizadevanja, kot je akcija Skupaj za našo obalo, še toliko pomembnejša – ker spodbujajo posameznike in skupnosti k trajnostnemu ravnanju ter aktivnemu varovanju našega morja.