Šlo je za Koncert združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev Svetovnega dneva zborovske glasbe. Petnajst mladinskih pevskih zborov se je na ta dogodek pripravljalo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa so na odru Gallusove dvorane združili glasove v pevsko celoto in prvič pod vodstvom Davida Bandelja in Damijana Močnika, ki je po vaji z zborom povedal, da je vodenje približno 400 mladinskih glasov vedno posebno doživetje, čeprav v tej vlogi ni prvič.

Potujoča muzika - priložnost za mlade pevske zbore

Na JSKD že desetletja skrbijo za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko dejavnost, je poudarila, da zborovsko petje temelji na občutku skupnosti in harmonije, preplet med njima pa je tisto, kar vsi iščemo. Ključna je velika mera potrpežljivosti, saj je treba najprej vse pevce "spraviti na skupni imenovalec". Ko se to zgodi, pa je pravi užitek usmerjati tako veliko zasedbo do dobrega rezultata. Damijan Močnik je še dodal, da so glasovi mladih še v razvoju, a se kljub temu jasno sliši, da jih je ogromno, zato je zborovski zven mogočen in za vse, pevce, dirigenta in poslušalce, res posebno zvočno doživetje.

Kaj smo lahko slišali letos?

Spored so sestavljale skladbe razdeljene v štiri tematske sklope in pretežno slovenskih skladateljev, ki so popeljale v svet umetnih in ljudskih pesmi ter pričarale čarobno vzdušje božičnega časa. Prav tako pa je bila izvedena tudi izvedba Odkod Sama Ivačiča in Štiri šempjaste Andreja Makorja.

Mladi pevci se na koncert pripravljajo pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na odru Gallusove pa sta jih povezala dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek vsako leto poteka v netekmovalnem duhu in mladim omogoča zanimivo priložnost, izkusiti radost skupnega muziciranja.

Praznik slovenske glasbe, ki ga pričarajo mladi pevci

Ob tem velikem mladinskem pevskem dogodku je direktorica JSKD, mag. Mojca Jan Zoran, v svojem nagovoru poudarila, da je Potujoča muzika zaključni koncert velikega projekta, ki povezuje vso Slovenijo, številne šole in na stotine mladih pevcev ter hkrati del mednarodnega praznovanja Svetovnega dneva zborovske glasbe. Ob tem je izpostavila, da dogodek ni le "koncert", temveč praznik slovenske mladinske zborovske glasbe in petja. V ospredje je postavila ravnateljice in ravnatelje, ki kulturi odpirajo prostor v šolah, zborovodkinje in zborovodje, ki mladim odpirajo vrata glasbe, ter mlade pevke in pevce, ki s petjem soustvarjajo mladostno harmonijo naše skupne prihodnosti. Poudarila je tudi, da si bodo na JSKD še naprej prizadevali graditi prostor za kakovostno zborovsko petje, sodelovanje, učenje in dostopnost kulture po vsej Sloveniji, ob koncu pa se je zahvalila ekipi JSKD in vsem sodelujočim ter mladim zaželela: "Želim vam, da potujete z muziko skozi celo življenje, ker je to vredno, ker je za to življenje lepše, bolj ustvarjalno, bolj vključevalno, bolj sodelovalno in seveda tudi bolj veselo. Naj bodo umetnost, glasba in kultura stalnice vašega vsakdana."

In kaj menijo, mladi? Kako je sodelovati na tako velikem projektu?

Blaž Hartman je učenec 1. osnovne šole in Glasbene šole Rogaška Slatina in pri zboru poje približno štiri leta. Pravi, da mu je petje v veliko veselje in da se je od učiteljev ogromno naučili. Kot prvi glas izpostavi, da lahko poje visoko, ter opiše, da je občutek množičnega petja na odru "preprosto odličen". Nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma mu pomeni zelo veliko, saj ga dojema kot priznanje zboru, kljub manjši tremi pa se veseli raznolikega repertoarja, ki so se ga morali naučiti.

Zborovsko petje v netekmovalnem duhu

Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko glasbo na JSKD pa je ob letošnji Potujoči muziki izpostavila: "Potujoča muzika je enkratna priložnost za uživanje ob kakovostni glasbi, pa tudi doživetja moči in posebne energije skupnega petja umetniško dejavnih mladostnikov. Pogosto se namreč dogaja, da so mladi zgolj pasivni gledalci ali poslušalci raznolikih kulturnih programov." Dodala je še, da je pri Potujoči muziki pristop ravno nasproten, saj so mladi dejavni, odgovorni člani zborovske skupnosti, ki z veliko potrpljenja in truda ustvarjajo nekaj lepega, pogosto tudi s premiernimi izvedbami novih skladb slovenskih skladateljev. Za številne mlade pevce je to tudi prvi in edini nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je naš največji in najuglednejši koncertni oder, na katerem nastopajo vrhunski domači in mednarodni umetniki. "Nastopiti na odru, ki sprejme več kot tisoč poslušalcev in gosti največje simfonične, operne ter druge glasbene dogodke, je za mlade izjemna čast in močna spodbuda za nadaljnje delo. Ta posebna neponovljiva izkušnja jim razširi obzorja, jih poveže med seboj in pokaže, kako mogočno lahko zazveni mladinsko zborovsko petje, ko združimo moči," je še dodala.

Izbor pesmi je bil zelo raznolik, izveden v štirih sklopih

SPI, MALI KRALJ
PUER NATUS IN BETLEHEM (srednjeveški božični napev)
Arvo Pärt (1935): KUUS KUUS, KALLIKE (estonska uspavanka)
Emil Adamič (1877–1936): BOŽIČNA USPAVANKA (ljudska)
ODKOD PRIHAJAJO PESMI IN RIME
Marij Kogoj (1892–1956): HOLADRIJO (Frančišek Ločniškar)
Vinko Vodopivec (1878–1952): VEČERNI ZVON (Valentin Marčič)
Samo Ivačič (1974): ODKOD (Bina Štampe Žmavc), noviteta, prva izvedba
MAMINA BAJKA
Emil Adamič (1877–1936): BELOKRANJSKO NARODNO KOLO (belokranjska ljudska)
Klara Mlakar (1999): RIBA FARONIKA (slovenska ljudska bajeslovna, različica Ivana Kokošarja), noviteta, prva izvedba
Andrej Makor (1987): ŠTIRI ŠEMPJASTE, prva izvedba
1. Uëna neće pit kafe (slovenska ljudska iz okolice Trsta)
4. Ta stara gundërca (slovenska otroška ljudska iz okolice Trsta)
Benjamin Ipavec (1829–1908): BODI ZDRAVA, DOMOVINA (Radoslav Razlag)
ČAROBNI UTRINEK
Joseph M. Martin (1959): LISTEN TO THE WIND (Joseph M. Martin)
Angèle Arsenault/Hart Rouge: VICHTEN (Arthur Arsenaut)
Mojmir Sepe (1930–2020): UTRINEK (Gregor Strniša)