Pust je povezan z rajanjem, maskiranjem in tudi značilnimi jedmi

V času, ko še ni bilo hladilnikov in zmrzovalnikov, je bilo potrebno do pomladi porabiti zimska živila, ki niso bila prekajena, soljena ali kako drugače »konzervirana« in shranjena za ozimnico. Ravno konec februarja in marca se je sicer veliko ozimnice že pojedlo, zato je bilo potrebno uporabiti domišljijo in iz hrane, ki je na voljo pripraviti okusne jedi.

Na mizah so se ob pustu tako znašle jedi iz kolin, ki so bile decembra – npr. pečenice in krvavice. Od pokrajine do pokrajine jih pripravijo na drugačen način. Običajno jih spremljata kislo zelje ali repa. Najrazličnejše klobase so nekdaj dajali tudi maškaram, ki so obiskovale domačije. Med mesnimi jedmi so se na pustni mizi znašle tudi krače, slanina in svinjska glava, kakšni drugi deli svinjine, ki jih je bilo potrebno porabiti ter nepogrešljivi ocvirki.

Najpogosteje so bile jedi zabeljene z ocvirki. Iz njih je narejen tudi nadev za potico ocvirkovko (ponekod imenovano tudi špehovko), ki najbolje tekne še topla in je bila nekdaj ena najbolj priljubljenih pustnih jedi.

Gospodinje so znale poskrbeti, da nobena stvar ni šla v nič, zato se na pustni mizi znajde tudi godlja, posebna juha, nastala iz ostankov razpočenih krvavic. Ta juha je bila rjave barve zaradi zaradi tega, ker so se v njej kuhale krvavice in včasih je kakšna počila in je nadev splaval ven. Tej juhi so nato dodali zakuho iz moke in jajc ali domačih testenin. Dodali pa so ji tudi ješprenj, riž, ajdovo, proseno ali kakšno drugo kašo.

Zanimiva pustna jed je tudi štula

Gre za jed iz prosene kaše, kuhane v vodi, v kateri se je prej kuhalo prekajeno meso. V kašo dodajo koščke kuhanega prekajenega mesa in jajce, nato jo spečejo.