Kje so največje povorke v Sloveniji?

Mnogi kraji v Sloveniji prirejajo velike pustne sprevode in karnevale, kjer se ljudje našemijo v različne kostume. Najbolj znane povorke so v Cerknici, na Ptuju, v Cerknem, v Drežnici, Kopru, Kranju, Celju, Mozirju in mnogih drugih večjih krajih po Sloveniji. Karnevalske povorke so prava paša za oči, saj se predstavijo skupinske maske, ki so zelo domiselne in na katere se udeleženci povorke pripravljajo dlje časa. Del povork so tudi tradicionalne maske, kot so kurenti, coprnica Uršula, rusa, dornavski cigani, cerkljanski laufarji in druge.

Katere navade so še pogoste na pustno nedeljo in nasploh v času pusta?

V nekaterih slovenskih krajih je še vedno živa navada, da skupine pustnih mask hodijo od hiše do hiše, prepevajo, plešejo in prosijo za darove (klobase, krofe, jajca ali kakšen drobiž). Še posebej je to razširjeno med otroki in mladimi.

Na pustno nedeljo je tudi običajno, da se pripravljajo bogate jedi, saj je pust čas obilja pred postom. Tradicionalno se jedo krofi, flancati, miške, ter mastne in mesne jedi (klobase, krvavice, ocvirkovka, kislo zelje in repa z ocvirki). Pust je namreč bil v preteklosti običaj, ko so se ljudje še zadnjič zelo najedli, pospravili večino ozimnice, nato pa je sledil post do velike noči. Na vrtovih zelenjava še ni uspevala, ozimnica pa je počasi kopnela in zaloge hrane so se zelo zmanjšale.

Pustni običaji imajo tudi starodavno simboliko, povezano z odganjanjem zime in priklicem pomladi. Pogosto se ob koncu pustnih dni zažge Pusta, ki je simbol zime in vsega slabega iz preteklega leta. Pravimo tudi, da je pustni torek pokop pusta do prihodnjega leta, a nedelja je čas za rajanje in druženje v maskah.