Poznamo maslene, slane, oblite s karamelo, belo ali temno čokolado. Kot rečeno so izredno priljubljene med gledanjem televizije ali kot prigrizek na raznih srečanjih, piknikih in podobno. Foto: Pixabay
Pokovka se dela iz koruze, a pozor: ste vedeli, da sta koruza, ki jo jemo, in koruza, ki se spremeni v pokovko, dve različni vrsti? Koruza, ki jo največkrat uporabimo za pice in solate, sploh ne more pokati. Za pokovko je primerna le ena vrsta koruze, ki se imenuje koruza pokovka. Njena značilnost je, da ko posamezna zrna izpostavimo toploti (v pečici ali v mikrovalovni pečici), poči in nastane pokovka. Foto: Pixabay
Še malce zgodovine

Skozi 19. stoletje so koruzna zrna pokala ročno na štedilnikih in jih prodajali na vzhodni obali Združenih držav, pod imenom biseri. Izraz "popping corn" se je prvič pojavil v slovarju amerikanizmov Johna Russlla Bartletta iz leta 1848. Zgodovina pokovke pa naj bi segal kar v čas pred 10.000 leti, in sicer v današnjo Mehiko.

Tukaj vidimo pokovko, oblito s karamelo. Foto: Pixabay
Najbolj znana je še vedno preprosta pokovka, ki je spečena na olju in ji je dodana le sol (podobno kot je čips, na lističe narezan ocvrt krompir, ki mu dodamo sol). Foto: Pixabay