Oteklina po udarcu nastane zaradi poškodbe krvnih žil v tkivih, ki so v območju udarca. Ko pride do udarca, se drobne krvne žile (kapilare) poškodujejo, kar sproži, da kri in druge tekočine uidejo iz žil v okolna tkiva. Ta tekočina se nabira in povzroča oteklino. Foto: Pixabay

Poleg tega telo na poškodbo reagira z vnetnim odgovorom, ki vključuje širjenje krvnih žil, da bi dostavilo več imunskih celic in snovi, ki pomagajo pri zdravljenju in obnovi poškodovanega območja. To pa povzroči nadaljnjo oteklino, saj se več tekočine kopiči v tem delu telesa. Lahko bi rekli, da je to obrambni mehanizem telesa, ki na takšen način zaščiti določen del telesa.

Oteklina je običajno del naravnega procesa zdravljenja, vendar je lahko tudi znak resnejše poškodbe, kot je npr. zlom kosti ali pretrganje tkiva. Zato je včasih priporočljivo, da si poškodovano območje ohladiš (s hladnimi obkladki), da zmanjšaš oteklino, in če oteklina ne mine ali se poslabša, je najbolje, da poiščeš zdravniško pomoč. Foto: Pixabay
Kako si lahko po udarcu najprej pomagamo? Hlajenje zoži krvne žile, kar zmanjšuje količino tekočine, ki uhaja iz žil v okolna tkiva, in s tem preprečuje večje nabiranje tekočine v poškodovanem predelu. Mraz tudi zmanjša živčne impulze, ki prenašajo bolečinske signale, kar lajša bolečino. Hlajenje lahko zraven tega pomaga zmanjšati vnetje, saj upočasni proces vnetja, ki spremlja poškodbo tkiva. Foto: Pixabay

Hladiti je treba pravilno

Pri hlajenju je pomembno, da se izogibamo neposrednemu stiku ledu s kožo, saj to lahko povzroči ozebline. Najbolje je, da led zaviješ v brisačo ali uporabiš posebno hladilno blazino in da hlajenje traja le 15–20 minut naenkrat, da preprečiš poškodbe kože.