Spomladi pridejo v večjih ali manjših jatah. Nekatere se v naših krajih le ustavijo, da si spočijejo, si naberejo novih moči in se nahranijo. Nekatere pa si pri nas naredijo gnezda. Ptice selivke obiskujejo čisto vse celine sveta.

V maju zaznamujemo tudi svetovni dan ptic selivk.

V jesenskem času pa jih lahko opazujemo, kako se zbirajo v jate in se pripravljajo na odhod v toplejše kraje, ki so zelo oddaljeni.

Kmečko lastovko prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastemu repu in ukrivljenih koničastih perutih. Foto: Bobo

Poti, ki jih prepotujejo, so različno dolge. Nekatere se čez zimo le umaknejo z gora v dolino, te poti so kratke, dolge nekaj sto metrov. Prave rekorderke pa so gotovo polarne čigre, ki dvakrat na leto preletijo razdaljo med Arktiko, kjer gnezdijo, in Antarktiko, kjer prezimujejo.

Na milijone ptic se vsako leto vrne v Evropo in Azijo, kjer vzgojijo nov zarod.

Pogorelček prezimuje Afriki. Samčka hitro spoznamo po belo obarvanem čelu in oranžnih prsih. Samica je manj pisana. Foto: Bobo

Večina selitev poteka v smeri sever-jug, večina jih prezimuje v Afriki. Med njimi sta tudi pogorelček in bela štorklja.

Bela štorklja je največji evropski ptič. Prepoznamo jo po dolgem vratu in nogah, črno belem perju ter rdeče obarvanih nogah in kljunu. Foto: Bobo

Naša država je pravo križišče, čez Slovenijo namreč tečejo kar tri selilne poti. Edina pot, ki ne poteka prek Slovenije, je tista, po kateri jo mahnejo morske ptice, ki se selijo ob vzhodnih obalah Atlantika prek Gibraltarske ožine v Afriko.

Sivi muhar je zelo neopazna ptica, na prvi pogled je podoben vrabčku. Zgoraj je sivo rjave barve, spodaj belkast, po prsih pa rahlo progast.. Foto: Bobo

Na pot se odpravijo dvakrat na leto. Spomladi se iz južnih krajev vračajo gnezdišča na severu, jeseni pa spet letijo proti jugu.

Koliko ptic selivk poznaš? Večina najprej pomisli na lastovke in štorklje. Poleg teh pa so selivke tudi smrdokavra, pogorelček, srakoper, muhar, kukavica, čebelar, breguljka, sršenar, cipa, kukavica, veliki skovik, prepelica, hudournik in druge.

Veda, ki proučuje ptice, se imenuje ornitologija. Ornitologi ptice lovijo in jim nameščajo obročke, tako jih spomladi, ko se vrnejo v naše kraje, lažje prepoznajo. Tradicija proučevanja ptic in njihovega življenja je pri nas že zelo dolga, saj je bil že leta 1926 v Ljubljani ustanovljen Ornitološki observatorij.

Lesena ptičja hišica, kamor v mrzlih zimskeih dneh lahko nastavite pticam hrano. Foto: MMC RTV SLO

V teh dneh se počasi že pripravljajo na odhode, saj so večeri vedno hladnejši. Večina je najbolj aktivna zjutraj, v prvih treh urah po sončnem vzhodu in zvečer. Kadar jih opazujete, bodite čim bolj mirni in tihi. Če jim v bližini doma postavite krmilnico, bo opazovanje še lažje, saj bodo tja prihajale po hrano in vam bodo bližje.