Katere so torej najskrbnejše živalske mame?
Gotovo je med njimi slonica, ki si priznanje zasluži že s tem, da rodi največjega dojenčka na Zemlji. 110 kilogramov težkega mladiča nosi celih 22 mesecev. Pa tudi sicer za mlade slončke, ki se rodijo slepi in so popolnoma odvisni od svoje mame, zelo lepo skrbi. Pri čuvanju mladička pa ji pomagajo tudi vse druge slonice v čredi.
Naslednja na našem seznamu je koala. Ta žival, če ima dovolj hrane, skoti enega mladiča na leto, ki je gol, gluh, slep in velik kot fižolček. Mladič se ob skotitvi preseli v mamino vrečo na trebuhu, kjer ostane približno pol leta. Potem ga nosi na hrbtu, vse dokler ni star eno leto in jo mora zapustiti in postati samostojen. Koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves in spijo tudi do 19 ur na dan. Nameščene so med vejami dreves, na katerih se hranijo. V vršičkih je strup, ki škodi mladiču, zato so njegova prva hrana materini iztrebki.
Skrbne mame so tudi aligatorke, ki zgradijo gnezdo iz razpadajočih in gnijočih organskih snovi. Ker te oddajajo toploto, jim ni treba greti jajc. Zanimivo je, da lahko po temperaturi izvemo, kakšnega spola bodo potomci. Če je gnezdo toplejše, bo več fantkov, če je hladnejše, pa bo več deklic.
Zelo skrbno pa čuva tudi mladičke, ki jih, ko se izvalijo, naloži v svoj gobec in odnese do vode. Tam zanje skrbi še vsaj eno leto, v tem času se prehranjujejo z ribami, žuželkami, polži in raki in pridno rastejo.
Samica polarnega medveda jeseni izkoplje rov, kjer preživi zimo in tam na svet pokukajo tudi mladiči. Mladiček se rodi slep in tehta manj kot kilogram, v varnem zavetju rova pa skupaj z mamo ostane vse do pomladi. Mama v tem času nič ne je. Njen post lahko traja tudi osem mesecev, oziroma toliko časa, kolikor ga preživi v brlogu. Ko mladič tehta več kot 10 kilogramov, je čas, da gobček pomoli iz varnega zavetja. Skupaj z mamo medvedko se odpravita iskat hrano. To lahko najde le na morskem ledu, kjer živijo tjulnji. Mama medvedka nato še nekaj let skrbi za mladiča.
Med bolj skrbnimi živalskimi mamami je tudi orangutanka. Njeni mladiči so med tistimi v živalskem svetu, ki so najdlje odvisni od mame. Tudi osem let in več. Orangutanka ima po navadi enega mladiča, včasih se zgodi, da na svet privekata dvojčka. Ob rojstvu tehta kilogram in pol in prvih nekaj mesecev visi na materinem trebuhu. Ko je star štiri mesece, prvič zaužije trdo hrano, ki jo orangutanka pred tem prežveči. Mali orangutan je prvi dve leti popolnoma odvisen od mame. Vsako noč skrbne mamice zgradijo gnezdo, v katerem prespijo.
Mama najhitrejše živali na planetu, geparda, za mladiče skrbi skoraj dve leti. Po navadi hkrati skrbi za 4–6 malčkov. Mladi gepardi se osamosvojijo, ko dosežejo velikost odraslih živali. Skozi igro se učijo umetnosti lova, ki jim omogoča preživetje. Zaradi lakote sicer veliko mladičkov pogine, veliko pa jih ugrabijo tudi večji plenilci. Mladičke mama vsakih nekaj dni seli in jih tudi na ta način ščiti pred plenilci.
Za konec pokukajmo še v vodo, kjer domuje hobotnica. Ta izleže med 50 in 200 tisoč jajci. Približno dva meseca ostane ob njih in jih skrbno varuje. Ker ves ta čas nikoli ne zapusti jajčec, ne more loviti hrane, zato se pogosto zgodi, da poje kar svojo lovko, ko postane lačna. Ko se mladiči začnejo valiti, jih zapusti, saj kmalu postanejo samostojni. Ker je prešibka, se ne more braniti pred sovražniki, zato hobotniške mamice v veliko primerih ne preživijo.
