Tudi ljudje smo del narave, podobno kot rastline, živali in neživa narava (pokrajina, morje). Vse to se odraža glede na letne čase in prav je, da temu ritmu sledimo tudi ljudje.
Manj svetlobe = drugačna biologija
Pozimi je manj dnevne svetlobe, saj sonce zaide že okrog 16. ure, od prvega zimskega dne naprej se dnevi sicer daljšajo, a še vedno je do pričetka pomladi zelo hitro tema, kar vpliva na melatonin (več zaspanosti), serotonin (manj energije, več potrebe po miru). Telo nam po tej naravni poti dobesedno sporoča: upočasni se. Zelo priporočljivo bi bilo temu prisluhniti, da bi ostali v ravnovesju.
To ne pomeni, da je potrebno zaspati že ob 17. uri, a kljub vsemu je bolje, da opravljamo dejavnosti, ki so nekako bolj umirjene kot poleti, ko smo včasih med počitnicami zunaj do desete ure zvečer. Še vedno torej seveda greste v šolo, opravite vse obšolske dejavnosti, a popoldne je lahko čas za bolj umirjene navade kot spomladi in poleti (več branja, igranja družabnih iger, ogled poučnih filmov, risank, oddaj). Od športa je pozimi seveda popularno smučanje in sankanje, a ti športi so precej zahtevni, zato naj ne bi bili na sporedu popolnoma vsak dan.
Pozimi si zato lahko mirne vesti privoščite več spanja, počitka, branja, nekoliko manj družabnosti, posedanja zunaj in na igriščih. To ni lenoba, ampak sledenje naravnemu ritmu in prilagajanje naravi. Ker pa so pozimi seveda nižje temperature, naše telo tako ali tako želi biti na toplem, tako da sami izberemo, da po različnih obveznostih gremo domov na toplo.
