Zaradi podfinanciranosti občine, zamud državnih plačil, podražitev in velikih investicijskih ciklov se nadaljujejo rezi neobveznih vsebin, ki za nevladne organizacije s področja kulture napovedujejo 20 odstotkov manj denarja za programe in 40 manj za projekte. Na občini pravijo, da gre pri tem za začasne ukrepe, ki bodo odvisni od realizacije prihodkov proračuna. Kulturniki odgovarjajo, da gre za problematiko upravljanja in postavljanja prioritet.

Kulturni ustvarjalci, ki sredi proračunskega leta od mariborske občine niso prejeli še nobenega nakazila, opozarjajo, da niso vsi na isti ladji in da še vedno niso znani niti rezultati razpisa za izvedbo kulturnih projektov. Tako so soočeni z vrsto odprtih vprašanj, in to le malo pred izvedbo programov, razlaga vodja mednarodnega festivala dokumentarnega filma DokuDoc Maja Malus Azhdari: »Večkrat smo že organizirali festival na način, ko nismo vedeli, koliko denarja imamo na voljo. To je popolna norost. Glede na razloge, ki so bili navedeni za zmanjšanje sredstev namenjenih kulturi, so ti neposredno povezani z nami. Tudi mi čutimo posledice podražitev in vojne v Ukrajini. To ni nekaj ločenega.«

Neprimeren čas usklajevanja

Napovedan rez v že tako podfinancirano področje pomeni velik udarec. Čas programskega usklajevanja pa da je neprimeren, je povedala Nika Bezeljak iz neodvisnega gledališča Moment: »V tem polletju smo že izvedli osemdeset odstotkov programa, ki je bil prijavljen pri Mestni občini Maribor. Tako je precej problematično usklajevati program po pol leta, ko smo ga že izvajali, kar zmanjšuje zaupanje v možnost pogovora z mestno oblastjo. Poleg tega mestna oblast ne vodi prepričljive kulturne politike, temveč tudi celotne politike in upravljanja mesta. Spomladi smo zalagali denar, kar se tiče prihajajoče jeseni, pa bomo delovali v okviru financiranja, ki smo ga prejeli od Ministrstva za kulturo.«

V društvu Hiša, ki je nosilec Lumine, Živih dvorišč, Rajzefibra in Festivala sprehodov poudarjajo, da bodo napovedanih 80 odstotkov sredstev porabili v poletnih mesecih. Negativne posledice bodo večplastne, pravi Katja Beck Kos: »Pri nas v kulturi, pa tudi na ostalih področjih, je ogromno entuziazma. Vendar entuziazem ni dovolj. Namesto obljubljene rasti in povečanega namenjanja sredstev za kulturne programe po Evropski prestolnici kulture, smo se znašli v situaciji, ko se sredstva zmanjšujejo ali pa se programi celo zaustavijo. Poleg tega se je zmanjšanje proračunskih deležev, ki so prizadela javne zavode, odraža tudi na zunanjih izvajalcih, ki so samostojni ustvarjalci v kulturi. Na ta način so bili prizadeti z obeh strani, saj so ostali brez prihodkov.«

Mačehovski odnos občine

Ogrožen je obstoj mariborskega Radia študent, ki je zaradi odsotnosti ustanoviteljevega financiranja programa, in ob neurejeni medijski zakonodaji, življenjsko odvisen od občinskega financiranja. Odnos občine pa je mačehovski, saj v občinskih prostorih plačujejo najemnino, ki dosega višino tržne. Odgovorni urednik Jan Podbrežnik: »Če se občinsko financiranje zmanjša, se zagotovo zmanjša program za več kot dvajset odstotkov. Pod velikim vprašanjem je delovanje radia zaradi visokih stroškov in pomanjkanja dialoga glede iskanja ustrezne prostorske rešitve. To vodi v izklop frekvence in posledično tudi spletnega radia. To prinaša Kristusovo simbolično smrt MRAŠ-a v tridesetem oziroma štiridesetem letu še vedno obstaja.«

Pristojne so pozvali, naj podajo pravno podlago za njihovo odločitev, na podlagi katere se bodo organizacije odločale, kako naprej. Posamezne so vezane na državna in evropska sredstva. Denarni viri pa so tesno povezani. Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže: »Na eni strani EU in država želita, da občina, kjer se izvajajo vsebine, prepozna željo po teh vsebinah in prispeva svoj delež. Če občina ne izpolni svojega deleža, se lahko zgodi, da vsa sredstva, ki ste jih pridobili od ministrstva, EU in podobno, odpadejo. Pomembno je poudariti, da smo organizacije že vrsto let zelo uspešne pri pridobivanju EU sredstev in sredstev države za vsebine, ki se odvijajo v mestu. Kljub temu slišimo iz strani občine, da država namenja premalo denarja mestu.«

Donacijska akcija: ukrep v sili, ki ne sme postati nova realnost

Letni kino Minoriti je z donacijsko akcijo uspel zagotoviti manjkajoči občinski sofinancerki delež. Ukrep v sili, ki, kot so zapisali, ne more in ne sme postati nova realnost, s katero bi reševali kulturne projekte v prihodnje.

Od urada za kulturo pričakujejo prevzem odgovornosti, še razmišlja Beck Kosova: »Oni so tisti, ki bi se morali postaviti v vlogo pogajalca. Prav tako opažamo pomanjkanje prevzemanja odgovornosti ali prelaganja le-te na državo, s tem da država ni zadostno poskrbela za financiranje Maribora. Vendar menim, da gre v resnici za problem upravljanja in postavljanja prioritet.«

Maribor je na pragu poletne festivalske sezone in v izteku največjega gledališkega festivala postavljen pred vse bolj verjetno dejstvo – programsko okrnjeno jesen. Nevladne organizacije s področja kulture in samozaposleni ob tem opozarjajo, da v mestu še vedno ni sprejet krovni dokument – Strategija razvoja kulture in da lokalni program, ki je predvideval 5-odstostno zvišanje sredstev, ni bil izveden.

Sindikati zahtevajo pojasnila

Sindikalna konfederacija Glosa – Zasuk ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so odprto pismo naslovili na mariborskega župana Sašo Arsenoviča, njegov kabinet, občinski urad za kulturo in mladino, urad za šport ter urad za finance in proračun.

V odprtem pismu zahtevajo odgovore na štiri vprašanja: Kako so se lahko zneski, določeni v pogodbah z nevladnimi organizacijami, znižali brez predhodnega rebalansa občinskega proračuna? Kako to, da se je le mesec po sprejetju proračuna pojavila finančna luknja, za katero prej občina ni vedela? Ali je občina predhodno preučila vpliv zmanjšanja sredstev za kulturne, mladinske in športne dejavnosti - in če ga je, kakšne so bile ugotovitve te analize? Kakšen je pravni temelj za spreminjanje proračuna brez vključitve mestnih svetnikov?

Manj denarja tudi za mariborske javne kulturne ustanove

Proračuni mariborskih javnih kulturnih ustanov bodo zmanjšani za zneske, ki jih občina lani ni izplačala. Novembrske zahtevke so plačali letos in tako aktualni proračun zmanjšali za zneske, ki jih lani niso prejeli. V primeru tukajšnjega Lutkovnega gledališča gre za sedmino načrtovanih sredstev oziroma 110 tisoč evrov. Narodni dom bo ostal brez 86 tisoč evrov. Mariborska knjižnica brez 40-ih tisočakov, potrebnih za obratovalne stroške.