V teh dneh se je končalo 41. Srečanje natečaja Mladi za napredek Maribora. V teh letih je v programu sodelovalo že skoraj 17 tisoč avtorjev, ki so pripravili in oddali čez 8000 nalog. Raziskovanje je ob podpori tehnike postalo še privlačnejše, metode dela se spreminjajo, splošen interes za raziskovalno dejavnost med mladimi pa ne pojenja.

Letos so se mladi raziskovalci dodatno posvetili spremembam na področju umetne inteligence, ki je bila vključena v raziskovanje na več področjih. Osnovnošolci so oddali največ nalog s področij psihologije, sociologije in zgodovine, srednješolci pa iz zgodovine, psihologije, ekonomije in elektrotehnike.

Matic Mohorko je dijak mariborske II. gimnazije. Raziskoval je na področju kemije, ob tem pa spoznal veliko novih ljudi in tudi raziskovalnih metod: "V osnovni šoli v tem programu sicer nisem sodeloval, sem pa pisal raziskovalne naloge. Z raziskovanjem sem se resneje srečal prav v srednji šoli. Pri tem nam stojijo ob strani naši profesorji, povežejo nas z zunajšolskimi organizacijami. Zelo sem povezan z raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, prvič sem se podal v laboratorije, in takšen natečaj je odskočna deska v življenje."

Filipa Bohma je raziskovanje veselilo že od malega: "Moja raziskovalna naloga je imela naslov Razgrajevanje različnih polimerov, pod mikroskopom sem pogledal razgradnjo slamic, gljiv ter zemlje. Raziskovanje me veseli že od malega, zato sem se odločil, da bom raziskoval tudi v osnovni šoli."

Mentorica Vesna Mrkela:"Raziskovanje odpira zelo širok spekter veščin in dejavnosti, ki jih v šoli ne moremo pridobiti. Zato je začeti v sedmem razredu z raziskovanjem in nadaljevanjem v osmem in devetem razredu zelo pomembno za razvoj otrokovih veščin na področju raziskovanja."

Komisije so bile nad delom mladih zelo navdušene, a pri ocenjevanju tudi letos niso imele lahkega dela, kajti oddane naloge so bile na visokem nivoju. Njihove rešitve pa so inovativne in zanimive tudi za širšo javnost.