Otroški parlament je odlična priložnost, da se sliši glas mladih. Mladi si teme za otroški parlament izberejo sami in letos razpravljajo o duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Na 34. regijskem Otroškem parlamentu v Mariboru so poudarili, da je duševnih stisk med mladimi veliko, trpijo zaradi slabe samopodobe in so tudi žrtve manipulacijskih spinov na družbenih omrežjih.

Duševno zdravje mladih je velik problem, mnogi so že bili žrtve medvrstniškega nasilja. Kaj vodi mlade v duševne stiske? "Predvsem izgled, socialna omrežja, zbadanje in obrekovanje. Na naši šoli je tega zelo veliko, imamo pa tudi psihologinjo, ki nam zelo pomaga," pove Lina iz Maribora.

Imajo mladi danes zveste prijatelje? Ema iz Jurovskega dola: "Včasih si je prav težko izbrati prijatelje, saj ne veš, če bodo res dobri. Pogosto začneš prijateljstva razvijati šele v višjih razredih, saj se otroška prijateljstva včasih izkažejo za neprava prijateljstva."

Duševno zdravje mladih je zelo odvisno od okolja, iz katerega prihajajo, pravi Zarja iz Ruš:
"Duševno zdravje mladih je najbolj odvisno od okolja, iz katerega prihajajo. Če si kot otrok postavljen v pozitivno okolje, boš pozitivno razmišljal, boš pozitivno usmerjen, ne boš imel toliko problemov s tem, kaj drugi mislijo o tebi. Če pa si postavljen v negativno okolje, boš bolj dvomil vase. Zato sta pomembna in družba in družina, saj so oni tvoje okolje, tvoj steber. Eni starši se zelo odzivajo na probleme njihovih mladostnikov, drugi malo. Nasploh je težko najti neko razmerje, saj se starši s temi problemi niso ukvarjali, ko so bili mladi. Vseeno je huje, če se sploh ne odzivajo na probleme njihovih mladostnikov, kot pa če se malo pretirano."

Timotej meni, da bi morali mladi delati na svoji samopodobi. "Starše bi morali v šolah ozaveščati o problemih mladostnikov, saj pogosto niti ne vedo, za kaj gre."

Gostje in mentorji današnjega regijskega parlamenta so si v spremljevalnem programu lahko ogledali delavnico primera dobre prakse o vključevanju gledališke pedagogike pri preprečevanju medvrstniškega nasilja. Po oceni Majde Struc so teme otroških parlamentov vedno bolj zahtevne; "dokler smo jih izbirali odrasli, so bile bolj enostavne, otroci pa izberejo tiste, ki jih v njihovem okolju najbolj težijo, menijo, da imajo o njih tudi kaj povedati in želijo, da jih slišijo tudi odrasli."

Direktorica Urada Republike Slovenije za mladino Tina Kosi: "V času od konca pandemije mladi zelo naslavljajo probleme duševnega zdravja, ki je žal v zadnjih letih zelo pereča problematika. Porastlo je število ljudi, ki jemljejo razna zdravila, dejstvo je, da se današnji mladi počutijo slabše, kot so se počutili mladi pred leti. Trenutno okolje z vsemi vojnimi žarišči in klimatskimi spremembami slabo vpliva na nas vse. Verjetno si kot vsaka družba želimo mladih, ki so aktivni, odgovorni, empatični. Urad Republike Slovenije za mlade zelo vzpodbuja vključevanje v mladinsko delo, ki je izjemno dobro dopolnilo formalnemu izobraževanju. Vemo, da se bo trg dela v prihodnjih letih spreminjal z bliskovito hitrostjo, želimo jim podajati tako formalna kot neformalna znanja, da bi bila njihova življenja osmišljena in čim lepša."