Delo agronoma za sadjarstvo je predvsem pravilno svetovanje na področju sadjarstva. Zelo dobro mora poznati vse vrste sadja, s katerimi ima opravka (od semen, sadik, do obnašanja odraslih dreves). Izjemno dobro mora poznati tudi živali, ki živijo in obiskujejo določeno vrsto sadja (opraševalce, škodljivce, živali, ki sadno drevje le obiskujejo in morda po naravni poti pomagajo iz njega izgnati škodljivce s tem, da se z njimi prehranjujejo).

Da lahko obiramo takšne pridelke, mora biti sadno drevje pravilno oskrbovano in varovano. Večkrat ga je potrebno pregledati in mu po potrebi dodati kakšne hranilne snovi ali jih poškropiti proti škodljivcem (zadnja leta so zelo pohvalna razna povsem naravna škropiva) . Foto: Pixabay

Vedeti morajo tudi, katera so tista škropiva, ki pomagajo proti določenim škodljivcem, a ne odženejo drugih koristnih živali. Za vsem tem se skriva veliko znanja in pa tudi izkušenj.

Agronom za sadno drevje spremlja drevje v vseh letnih časih, še najbolj pa od začetka pomladi do obiranja plodov, kar je najkasneje v pozni jeseni. Hitro mora odreagirati, če kaj ni v redu (če drevo napadejo kakšni škodljivci ali če ugotovi, da drevesu manjka morda vlage ali drugih hranljivih snovi). Foto: Pixabay
Agronom mora imeti zmožnost ustvarjalnega mišljenja, vztrajnost, sposobnost opazovanja, presojanja, komunikativnost in smisel za delo v skupini. Dobro mora poznati tudi živalsko prehranljevalno verigo, ki obiskuje določeno sorto sadnega drevja. Foto: Pixabay

Če nekdo želi imeti doma na vrtu npr. marelico, mu svetuje, kje je najbolje, da jo posadi, kako jo je potrebno negovati v prvih mesecih in letih.

Ljudem pa mora kdaj tudi iskreno odsvetovati nakup kakšne sorte sadja, če je mnenja, da na tistem območju niso zanj pravi pogoji (npr. za kakšno sadje, ki potrebuje višje temperature in veliko sonca, mi pa ga želimo na območju, kjer so mrzle zime in precej vlage). Tam takšno sadje ne bo uspevalo in to je potrebno vedeti še preden sploh kupimo sadiko sadnega drevja.