Geograf, ki ne poučuje geografije v šoli, navadno preučuje zapleteno raznovrstnost pojavov na zemeljskem površju, nastalih zaradi delovanja naravnih procesov ali delovanja človeka. Preučuje pokrajino ali dele zemeljskega površja.

Običajno pripravlja splošen in natančen pregled o geografski podobi pokrajine. V okvirih fizične geografije obravnava oblike zemeljskega površja, podnebje, vode, prst, rast in živalstvo. V okviru družbene geografije preučuje prebivalstvo, gospodarstvo, proizvodnjo, porabo in promet, naselja in politične razmere.

Geograf ima sposobnost sintetičnega povezovanja naravoslovnih in družbenih zakonitosti o pokrajinski realnosti. Pri preučevanju pojavov na zemeljskem površju in njihovih medsebojnih vplivih sta mu v pomoč statistika in kartografija.

Uporablja tudi mnoge računalniške programe in zemljevide.

Kakšno izobrazbo potrebuje?

Za uraden naziv geografa je potrebna Univerzitetna diploma oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ali univerzitetna diploma Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.