Kamerman mora poznati veliko zakonostosti, ki so povezane s snemanjem. Dobro mora poznati opremo in znati upravljati s kameo v različnih pogojih (različna svetloba, zakonitosti zvoka in mnogo drugih stvari).

Sodeluje z drugimi sodelavci, kot so režiser, scenarist, asistent zvoka, igralci, nastopajoči in drugi. Kamero drži kamerman v roki, jo ima prislonjeno na ramo ali jo nastavi na stojalo (odvisno od velikosti kamere, dolžine snemanja in pa seveda željenega učinka). Včasih namreč kamermani namenoma posnamejo kakšen "umetniški video", kjer se kamera zatrese, kjer stoji poševno in podobno. Če tako na primer narekuje scenarij zgodbe v filmu, ki se snema, se lahko uporabijo tudi takšni "efekti snemanja".

Kamerman mora včasih snemati tudi v bolj neprijetnih okoliščinah (npr. v mrzlem vremenu). Tukaj vidimo snemanje zimskega športnega dogodka. Foto: MMC RTV SLO
Kamerman ima izražen občutek za prostor ter sposobnost opazovanja podrobnosti in okolice. Izredno pozoren mora biti na svetlobo v prostoru, ki se odraža na posnetku. Drago Repe (TV Dnevnik, 2009) Foto: RTV Slovenija
Včasih za kakšen dogodek ali oddajo snema več kamermanov. To pa zato, da vsak ujame drug kot dogajanja, druge igralce. Eni smemajo bolj bližnje plane, spet drugi bolj oddaljene. Drago Repe (v sredini) (TV Dnevnik, 2009) Foto: RTV Slovenija