Nik Škrlec je znan kot nekdanji voditelj oddaje Male sive celice, ki jo je vodil od 2016 do 2021. Je tudi akademski igralec, ki si zapomni kar 3141 decimalk števila pi, leta 2019 pa je sestavil tudi devet Rubikovih kock in to pod vodo z enim vdihom. Kaj še obvlada na področju spomina? Pozna vse poštne številke v Sloveniji, ki jih je okrog 500. Spomin mu torej ni tuj, zelo dobro ga zna uporabljati in svoje izkušnje tudi z veseljem deli z javnostjo.

Zastavili smo mu nekaj vprašanj, ki se nanašajo na nedavno izdajo njegove knjige Pozabi vse, kar veš o spominu. V njej zelo nazorno in sistematično razloži mnoge učinkovite in preproste tehnike, ki zelo pomagajo našemu spominu. Izvemo, kako uporabljati tehniko asociacije, kako vključiti čas in prostor v spomin, pa to, da tudi spomin potrebuje počitek, odmor in da ima spomin rad ravno pravšnjo rutino ter ravno pravšnjo mero sprememb. Knjiga se hitro bere, zelo je bodo veseli tudi učenci in študentje, saj je ravno njim namenil marsikateri nasvet, kako kar najbolj učinkovito osvojiti kakšno šolsko ali študijsko snov, ki se nam na prvi pogled zdi nemogoča, da bi si lahko sploh kaj zapomnili. Torej gre za knjigo, ki jo vsekakor lahko v miru preberete v poletnih počitnicah in gotovo vam bo kakšen nasvet prišel zelo prav v prihodnjem šolskem letu.

Kako ste dobili idejo, da bi napisali knjigo o spominu? Že leta želim svoje izkušnje s tehnikami pomnjenja in uvide iz raziskovanja spomina zgostiti in jih predati naprej. Takšne knjige v slovenščini še nimamo in prepričan sem, da bo mnogim koristna in zanimiva. Razmišljam podobno kot na spletu – če se sam nečesa naučim in mi gre dobro, poskušam to predati naprej. Znanje najbolj učinkuje, ko kroži!

Imate občutek, da ljudje na splošno premalo vemo o tem, kako kar najbolje unovčiti svoje možgane in jim pomagati, da bi znali bolje uporabljati in razumeti spomin?

Predvsem ne poznamo dobro delovanja svojega spomina in pogosto si pri pomnjenju pomagamo z napačnimi pristopi. Naš spomin veliko bolje kot na golo ponavljanje in ozko razmišljanje, reagira na domišljijo, nenavadne podobe, polne čutov in čustev. Poleg tega pa je vedno dobro, da se zavemo delovanja svojih misli, gojimo zmožnost samoopazovanja in s tem počasi rastemo.

Kaj bi svetovali na primer šolarjem in študentom, ki spomin še kako potrebujejo, da si lažje zapomnijo snov in jo znajo potem ob pravem času priklicati na plano?
Organizirajte si čas. Obdobje učenja naj bo razdeljeno na čas za razmišljanje ter razumevanje, pa na čas za pomnjenje in na koncu še čas za ponavljanje. Skrbite za svoj spanec in gibanje. Začnite raziskovati tehnike pomnjenja, s katerimi si lahko pomagate, da si zapomnite več. Če za to nimate časa, potem uporabite samo pristope pametnega ponavljanja (kartice in ponavljanje s preverjanjem).

Imate za naše bralce na zalogo kakšno svojo prigodo, ko ste spominu res pomagali, da se je "nečesa spomnil", kar ste nujno potrebovali? Da ste torej nekaj začasno pozabili, nato pa točno to priklicali nazaj?

Sem precej raztresen človek. Skoraj dnevno se mi dogaja, da kaj pozabim ali izgubim in nato se spustim na lov za tem spominom ali pa to stvarjo. Včeraj sem recimo iskal avto, ker ga ni bilo na parkirišču, kjer sem mislil, da sem parkiral. Šele po tem, ko sem se v mislih sprehodil nazaj po svoji poti, sem ugotovil, da sem ga parkiral na drugi strani stavbe, ker se mi je mudilo in potem to hitro pozabil. V življenju rad vztrajam tudi v trenutkih, ko se zdi, da nečesa v spomin ne bomo priklicali. Izkaže se, da takšni zdrsi niso tako usodni in da jih lahko pogosto rešimo, če se naučimo brskati po svojem spominu.

Katere tehnike oziroma metode pomnjenja je po vašem mnenju dobro uporabljati za dobro unovčen spomin?

Najbolj v nebo kujem tehniko palače spomina, čeprav v knjigi opisujem različne. Je pa palača spomina zame gotovo tehnika, ki stoji v ozadju vseh mojih prostočasnih podvigov (pi, Rubikove kocke, poštne številke, Hamlet), kot tudi profesionalnega udejstvovanja (oporne točke, besedila, številke, dejstva in podobno).

Je tehnika asociacij res tista, ki zna spominu zelo pomagati? Bi izpostavili še kakšno tehniko?

Asociacije so temeljne. Pri takem delu s spominom, kot ga predlagam sam, gre za asociacijsko učenje, kjer okrog snovi poskušamo splesti čim več različnih asociacij, te pa nam pomagajo, da potem spomin lažje prikličemo. Vse tehnike, ki jih opisujem, izkoriščajo logiko asociacij. Poleg palače spomina, ki si zelo pomaga še s prostorom, je moja ljuba tehnika tudi tehnika za zapomnjevanje seznamov, metoda verige. S pomočjo tega pristopa spletemo med členi seznama zabavno in nenavadno povezavo in vsak člen v mislih povežemo z naslednjim, da dobimo nenavadno zgodbo, zaradi katere v mislih lažje obdržimo seznam.

Katere miselne (ali tudi družabne in druge) igre zraven na primer spomina bi mladim še predlagali, da urijo svoj spomin?

Svoj spomin najbolje urimo tako, da ga uporabljamo. Igra lahko postane tudi učenje nečesa, kar nas zanima ali pa izziv, ki si ga postavimo v šoli. Gojenje radovednosti nam pomaga, da svet gledamo z igrivimi očmi – vse je lahko igra!