Na razpis za ponudnike študentske prehrane so prejeli 290 vlog, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Koliko prijavljenih ponudnikov bo subvencijo tudi prejelo, pa bo po navedbah ministrstva znano novembra.

V razpisu je bila letos zahteva, da morajo ponudniki zagotoviti vsaj dve različni kosili, od tega mora biti eno študentsko kosilo na dan brezmesno. To se bo lahko v tednu ponovilo večkrat, bo pa moral ponudnik zagotavljati vsaj dve različni brezmesni kosili na teden oziroma sorazmerni delež brezmesnih študentskih kosil, če hrano nudi manj kot pet dni na teden.

Število ponudnikov s študentsko prehrano se zmanjšuje

Tako v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) kot na ministrstvu so opozorili, da se število ponudnikov s študentsko prehrano zmanjšuje. V letu 2016 je bilo študentom na voljo 617 ponudnikov, trenutno jih je samo še 220, kar je za 50 odstotkov manj. Velika težava s ponudniki je predvsem v krajih zunaj Ljubljane. ŠOS največji upad sicer pripisuje pandemiji covida, hkrati "predvidevajo, da je za to krivo pomanjkanje kadra v gostinstvu in splošna podražitev cen na trgu".

Po podatkih ministrstva je trenutno 220 ponudnikov in 307 lokalov, kjer sprejemajo študentske bone. Od tega je 131 ponudnikov oziroma 180 lokalov v Ljubljani, 65 ponudnikov s skupno 98 lokali v Mariboru in 24 ponudnikov oziroma 29 lokalov na Primorskem.

Vključevanje javnih ponudnikov hrane

Z novim razpisom so na ministrstvu razdelili ponudnike na tip A in tip B.

Klasični ponudniki – tradicionalne samostojne restavracije in gostilne, samopostrežne restavracije, okrepčevalnice in podobni obrati, gostišča, turistične kmetije, začasni gostinski obrati in podobno – so se lahko prijavili na isti način kot do zdaj.

Javni zavodi – na primer srednje šole, dijaški in študentski domovi, bolnišnice, domovi za ostarele in podobno ter akreditirani visokošolski zavodi, ki imajo v svojih prostorih lastno kuhinjo in ponujajo hrano – so se lahko prijavili na razpis za ponudnika B in imeli olajšano prijavo. S tem je ministrstvo začelo spodbujati in v sistem študentske prehrane vključevati javne ponudnike, ki v javnem interesu zagotavljajo zdravo in dostopno hrano.

NIJZ: Težava, da sistem temelji na gostincih, ki zasledujejo le finančne interese

Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da "osnovna težava ostaja, ker sistem temelji na gostincih, ki so izrazito tržno usmerjeni in pogosto zasledujejo le finančne interese. Zato pozdravljamo, da se je z novim razpisom poenostavil postopek prijave za kuhinje javnih zavodov, kar bo vsaj teoretično spodbudilo njihovo vključitev v sistem. Le te imajo pogosto boljše pogoje in več znanja za udejanjanje zdravih izbir."

V okviru njihovega projekta Dober tek, študent! se je v septembru 2023 izvedla vizualna ocena 35 študentskih obrokov, izbranih glede na najpogosteje unovčene študentske bone za prehrano. "Povprečna sestava krožnika je precej odstopala od priporočenega "zdravega krožnika", pogosto pa so bili uporabljeni tudi neprimerni postopki toplotne obdelave (cvrtje, pečenje na žaru). Rezultati so pokazali, da je povprečen obrok vseboval preveč živil z več ogljikovimi hidrati in premalo zelenjave," so pojasnili na NIJZ-ju.

Ministrstvo pravi, da so k pripravi letošnjega razpisa pristopili z zavedanjem, da trenutni sistem ne izpolnjuje svoje naloge najbolje, saj večini študentskega prebivalstva ne zagotavlja zdravega in poceni obroka: "Cilj prevetritve razpisa je bilo povečati ponudbo in spodbujati bolj zdravo prehrano znotraj obstoječega razpisa na mestih, kjer je to mogoče."

Tudi pri študentski organizaciji Iskra, ki je lani začela kampanjo Menze zdaj!, pozdravljajo spremembe, a pravijo, da so na ministrstvu omejeni s samo formo razpisa: "Z razpisom lahko predvsem poskušajo spodbujati boljše prakse, ne morejo pa uvesti konkretnih ukrepov."

ŠOS: Želimo si višjo subvencijo

Pri pripravi besedila razpisa so sicer kot eden izmed deležnikov sodelovali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Kar zadeva razpisno dokumentacijo, se z nekaterimi predlogi strinjamo, z drugimi manj, saj je bil ta del pripravljen na podlagi kompromisov med različnimi strokovnjaki, kot so MZ, NIJZ in drugi. ŠOS predlaga stvari, ki se nanašajo na “izvedbeni del“ (oziroma tehnični del) razpisa, za strokovni del pa so zadolženi drugi," so pojasnili za MMC.

Predvsem se jim zdi pozitivno, da se je letos povečala dostopnost subvencionirane študentske prehrane, razpis je namreč prvič odprt za vse kraje v Sloveniji, in boljše definicije nekaterih jedi. "Nekatere stvari bi na ŠOS-u na začetku opredelili kot priporočila, ne kot vstopne pogoje – recimo brezmesne jedi. Sicer podpiramo dodajanje brezmesnih jedi v ponudbo, vendar bi želeli, da bi bil ta ukrep uveden postopoma, da ne bi odvračal potencialnih ponudnikov," so razložili.

Ključno spremembo in izboljšavo pa vidijo v dvigu subvencije. Redna uskladitev višine subvencije za študentsko prehrano se z rastjo cen življenjskih potrebščin izvede vsako leto 1. marca. Trenutno znaša 4,02 evra. "Na ŠOS-u pa si prizadevamo za dvig na 5,17 EUR, s čimer bi uresničili obljubo, ki jo je študentom in javnosti pred letom in pol podal minister za delo Luka Mesec."

Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da sicer podpirajo dodatni dvig subvencije za študentsko prehrano in so dvig v mandatu te vlade že večkrat predlagali, a niso dobili potrditve preostalih vpletenih resorjev. "Vprašanje dviga subvencije v letu 2025 je odvisna od odločitev celotne vlade," so poudarili.

V ŠOSU-u so omenili še število subvencij, ki pripada študentom. Trenutno je vsak študent upravičen do ene subvencije oziroma obroka za vsak delovni dan. "Zaradi dejstva, da sam študijski proces ni vezan le na delovne dneve, ko se študenti še posebej med izpitnim obdobjem učijo vse dni, predlagamo, da se pri določitvi števila subvencij, ki študentom pripadajo, upoštevajo vsi koledarski dnevi v mesecu in ne le delovni dnevi," so pojasnili.

Leta 2022 je študent v povprečju uporabil bone osemkrat na mesec

Trenutno je približno 54.000 upravičencev v sistemu subvencionirane študentske prehrane. Povprečno število uporabljenih subvencij na mesec je 340.000, so sporočili s ŠOS-a, medtem ko na ministrstvu opozarjajo, da je koriščenje bonov od leta 2011 do leta 2022 upadlo za približno 34 odstotkov. "Na mesečni ravni to pomeni padec s približno 61.000 porabljenih subvencij na približno 40.000 v letu 2022. To pomeni, da je leta 2022 v povprečju študent bone uporabil osemkrat mesečno."

Cena subvencije se je od leta 2016 do lani dvignila za skoraj 2 evra (z 2,63 na 4,5 evra). "Najvišje doplačilo trenutno znaša 4,98 evra, minimalna neto postavka za študentsko delo medtem znaša 6,2 evra," so še dodali na ministrstvu.

Društvo Iskra: Boni so kontradiktoren sistem, ki ni vzdržen

V društvu Iskra so s kampanjo Menze zdaj! pristojnim predlagali ustanovitev študentskih menz, v katerih bi lahko ponujali cenovno dostopnejše in bolj zdrave obroke.

"Vsekakor se nam menze še vedno zdijo najboljša možnost študentske prehrane. Pogosto slišimo pohvale, da smo edini v Evropi s študentskimi boni. Tako je z razlogom. Večina drugih univerz ima urejene menze, kjer dobijo študenti tudi do 3 obroke na dan, ponekod s celo nižjo ceno, kot je polno doplačilo za študentske bone. Menze, ki bi redno ponujale poceni in zdrave obroke, tudi več kot samo dvakrat na dan, bi pomagale ne samo študentstvu, ampak čisto vsem," so prepričani v Iskri. Poudarili so, da nekatere menze pri nas že obstajajo in so pogosto obiskane.

"Menze same po sebi ne pomenijo ukinitve študentskih bonov, čeprav je Študentska organizacija naslikala tak scenarij," so opozorili. Ob tem so dodali, da so boni kontradiktoren sistem, ki ni vzdržen. "Konstantno se izkazuje, da je edini način, da se ohranijo, to, da se zvišata subvencija in doplačilo. To pomeni, da študenti vedno plačajo več, prav tako pa država."

ŠOS je ob tem dodal: "Če so menze (javni ponudniki subvencionirane prehrane, kot ga razume ta razpis), vključene v sistem subvencionirane študentske prehrane, s tem nima nobenih težav." So pa proti mnenju društva Iskre, da gre za preživet sistem, ki ga je treba nadomestiti z menzami. "Tako iz vidika raznovrstnosti ponudbe, geografske dostopnosti in samega števila ponudnikov je nadomestitev obstoječega sistema z menzami korak nazaj," so prepričani.

Kot so nam sporočili z ministrstva, se je na delovni skupini več deležnikov strinjalo s predlogom, da bi bila smiselna in učinkovita rešitev izgradnja javnih kuhinj po vzoru tujine. "Primer dobre prakse je Finska, kjer študentske kuhinje po ugodnih cenah ponujajo pester nabor zdrave hrane, ki vključuje tudi nabor veganske in vegetarijanske hrane."

Dolgoročno tako vidijo rešitev v centraliziranem sistemu, ki bi povečal učinkovitost pri sklepanju dogovorov z lokalnimi dobavitelji. "To bi koristilo slovenskim kmetom ter izboljšalo kakovost hrane. Hkrati bi znotraj sistema javnih študentskih kuhinj imeli večji pregled in nadzor tako nad ceno kot tudi ponudbo hrane, obenem pa bi lahko spodbudili določene trajnostne in zdrave prehrambne trende," so zaključili.