Orientacijski tek je šport, ki združuje tek in orientacijo v naravi. Tekmovalci uporabljajo zemljevid in kompas, da čim hitreje najdejo določene kontrolne točke (označene na zemljevidu) v določenem vrstnem redu, običajno v gozdu, parku ali urbanem okolju.

Nekaj značilnosti orientacijskega teka:

Zemljevid: Posebej izdelan, zelo natančen zemljevid z barvami in simboli, ki prikazujejo naravne in umetne značilnosti terena (drevesa, poti, skale, zgradbe, ...).
Kompas: Pomaga pri natančni orientaciji zemljevida in določanju smeri gibanja.
Kontrolne točke: Označene na terenu z zastavico in opremljene z elektronskim sistemom za beleženje.
Čas: Cilj je najti vse kontrolne točke v pravilnem zaporedju v najkrajšem možnem času.

Orientacijski tek je primeren za vse starosti in telesne pripravljenosti – od rekreativcev do vrhunskih športnikov. Pogosto so na voljo tudi družinske ali začetniške kategorije. Pogosto se ga poslužujejo učitelji športne vzgoje.

Katere vrste orientacijskega teka poznamo?
Lahko je to posamezni tek (najpogostejši), štafetni tek, nočni orientacijski tek, sprint (v urbanem okolju), gorski orientacijski tek.