Naredili so jih iz podvozja kotalk in navadnih deščic.

Ker prihaja rolkanje iz Kalifornije, je z njim k nam prišlo tudi nekaj angleških besed in izrazov. Tako si navdušenci pravijo skejterji, in ne rolkarji, rolki pa rečejo skejt. Tudi zvrsti so poimenovane z angleškimi besedami, predstavil jih bom v nadaljevanju.

Rolke so bile na začetku priljubljene le med deskarji v Kaliforniji, počasi pa so osvojile svet. Proti koncu šestdesetih let je skejtanje postajalo zelo priljubljeno tudi v Kanadi, na Japonskem, v Evropi, Avstraliji, na Novi Zelandiji in tudi v severni Afriki.

V sedemdesetih letih so nastali prvi pravi koleščki za skejtanje. Danes rolkanje oziroma skejtanje za marsikoga pomeni način življenja. Iz nekakšnega nadomestka za deskanje na vodi pa je nastala prava športna umetnost.

Za enega najboljših rolkarjev na svetu velja Tony Hawk, ki je ameriški poklicni rolkar. Prihaja iz Kalifornije in zanj pravijo, da je njegov položaj v svetu rolkanja primerljiv s položajem Michaela Jordana v košarki. Nekaj njegovih vratolomnih skokov si lahko ogledaš v zgornjem posnetku.

Poznamo štiri zvrsti skejtanja:
- prosti slog oziroma freestyle, pri katerem trike izvajajo na različnih elementih in rampah;
- druga zvrst je half pipe oziroma vert, pri kateri salte in trike izvajajo med spuščanjem po polkrožnih rampah;
- najbolj nora in divja zvrst je street oziroma streetstyle, pri kateri vidimo navdušence divjati in skakati po ograjah, ulicah in stopnicah;
- kadar pa izvajajo trike le na tleh, se zvrst imenuje flatland oziroma flat.

Med skejtanjem se je padcem nemogoče izogniti, zato so nujna in obvezna oprema čelada in ščitniki za kolena in komolce.

Tudi pri nas je skejtanje priljubljeno. Imamo nekaj poligonov, najbolj znana sta v Novi Gorici, Mariboru in Kopru. Imajo ga tudi v Ajdovščini in Gornji Radgoni ter manjšega še v Ljubljani.