Na ozemlju današnje Koreje so že pred 2000 leti trenirali borilno veščino, podobno tekvondoju, imenovano soo doo. Na začetku 20. stoletja so Japonci začeli zatirati vse elemente korejske kulture, vendar so mojstri tekvondo trenirali na skrivaj.

V Južni Koreji, pa tudi na Kitajskem in Japonskem se že otroci urijo v borilnih veščinah. Pri njih je to del kulture. Foto: Pixabay


V borbi se uporabljajo ščitniki za podlahti, ščitniki za goleni, ščitnik za telo, ščitnik za zobe, zaščitni copati za zaščito narta, rokavice, čelada.

Tekvondo so predstavili tudi v oddaji Dobro jutro

Tekvondo je v osnovnem pomenu samoobrambi namenjen neoborožen boj. Tekvondo v dobesednem prevodu pomeni: tae – nožna tehnika, kvon – ročna tehnika in do – umetnost ali način življenja.

Sama borilna veščina je sestavljena iz sparinga ali borb, form ali tehnike, samoobrambe in testa moči.

Katere barve pas imaš?
Tekvondo pozna naslednje barve pasov: beli (označuje nosilčevo nedolžnost, saj začetnik nima predhodnega znanja tekvondoja), rumeni (ponazarja zemljo, iz katere rastejo korenine, tako začne tudi tekvondo), zeleni (ponazarja rast rastlin, tekvondo napreduje), modri (ponazarja nebo, proti kateremu rastejo rastline), rdeči (pomeni nevarnost, učence opozarja na trening z nadzorom) in črni (nasprotje belega, oznanja nosilčevo temačnost in strah).

Obstajajo pa tudi dijaške stopnje, in sicer višji beli, višji rumeni, višji zeleni, višji modri in višji rdeči pas. Form je 24, vsaka pa predstavlja svojo uro dneva. Imena so dobile po pomembnih dogodkih in osebnostih iz korejske zgodovine.

Južna Koreja je po tej obliki borilne veščine daleč najbolj znana. Foto: Pixabay