
Planinski tabori so večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki jih organizirajo mladinski odseki planinskih društev pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS). Potekajo predvsem med poletnimi počitnicami, kot pohodni tabori ali zimovanja pa tudi v drugih letnih časih, so sporočili iz PZS-ja.

Udeleženci, od predšolskih otrok do študentov, bivajo v šotorih ali planinskih kočah, kjer sodelujejo pri različnih dejavnostih, kot so planinski pohodi, orientacija, plezanje, varstvo narave, prva pomoč, kulturne in družabne dejavnosti. Programi so prilagojeni starosti in izkušnjam udeležencev ter jih vodijo usposobljeni mentorji, vodniki PZS-ja, mladinski voditelji, inštruktorji planinske vzgoje in drugi strokovni kader. Tabori spodbujajo samostojnost, odgovornost, skupinsko delo in spoštljiv odnos do narave.
Planinski tabori, ki jih v zadnjem obdobju sofinancirata Fundacija za šport in Urad za mladino, so ključni pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji mladih ter predstavljajo eno najprepoznavnejših in dolgoživih oblik dela v naravi na Slovenskem.

"Planinski tabori imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja in ohranjanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, pomembna vidika sta tudi druženje in krepitev skupnosti, saj se otroci učijo sobivanja v skupini. Planinski tabor je učilnica na prostem, v kateri se prijetno in vznemirljivo učimo obnašanja in pridobivamo navade, ki jih prenašamo v vsakdanje življenje. Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja. Kako to storimo? Prvi pogoj je, da tabor vodijo vodniki oz. vodstvo, ki jim je planinstvo način življenja, ki spoštujejo častni kodeks slovenskih planincev, ki v gore hodijo z odprtimi očmi in jih spoštujejo. Takšno vodstvo bo spontano in na vsakem koraku izžarevalo idejo planinstva in verjemite – zgledi vlečejo," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nekdaj načelnik Mladinske komisije PZS-ja.

"Planinski tabori po mojem prepričanju ostajajo ena najpomembnejših oblik mladinskega planinskega delovanja. Mlade ne povežejo le z naravo, ampak jim pokažejo, kaj pomeni sodelovati, soustvarjati in biti del društvenega utripa," je pojasnila Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS-ja. Dodala je: "Posebej bi rada poudarila, da so tabori mogoči le zaradi mreže predanih prostovoljcev – mladinskih voditeljev, mentorjev planinskih skupin, vodnikov in številnih drugih, ki s svojim znanjem, zgledom in energijo omogočajo, da so tabori varni, raznoliki in vsebinsko bogati. V Mladinski komisiji se trudimo povezovati društva in spodbujati izmenjavo izkušenj. Verjamem, da tako skupaj ohranjamo tabor kot prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije."
Bogata tradicija planinskih taborov
Planinski tabori imajo zelo bogato tradicijo, njihov nastanek je povezan z začetki organiziranega planinstva na Slovenskem in začetki dela z mladimi. Po prvi svetovni vojni so posebne politične okoliščine na Primorskem prisilile mlade, da so si v gorah poiskali varen kraj za sprostitev – in prav tam so že pred stoletjem vzniknili prvi tabori. V dvajsetih letih 20. stoletja so se planinci srečevali na narodnih taborih na Nanosu, kjer se je zbrala vsa Primorska od Trsta do Bovca. Organizirala jih je vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva (predhodnika PZS) ob pomoči ajdovskih in postojnskih planincev. Po podatkih iz Planinskega vestnika so leta 1925 na Vogrskem organizirali prvi mladinski tabor, naslednjega pa leto pozneje na Beki pri Kozini, oba kot srečanje mladih, kjer so se lahko športno udejstvovali in družili, in ne povsem v smislu današnjega pojmovanja taborov kot bivanja planincev v šotorih.
Po ustanovitvi Mladinske komisije PZS-ja leta 1956 so se tabori razširili po vsej državi in postali pomemben del vzgoje planinskega podmladka, danes pa so priznani kot pomembna oblika neformalnega izobraževanja in socializacije mladih.
