Praznovanje gregorjevega se v Sloveniji bolj povezuje z tradicionalnim praznikom luči in začetkom pomladi, kot z njegovim verskim pomenom. Običaj je, da otroci in mladi izdelajo gregorčke (plovila iz odpadnih materialov) in jih na večer pred gregorjevim spustijo po Gradaščici (kjer se Gradaščica izliva v Ljubljanico). Foto: BoBo

Gregorjevo se v Sloveniji pogosto praznuje kot praznik svetlobe, ko ljudje prižigajo sveče in luči. To je dan, ki je povezan z začetkom pomladnega cikla in obeležuje prehod iz zime v pomlad, kar simbolizira svetlobo, toploto in rast.

Gregorčke, ki jih otroci spustijo po kakšnem potočku, seveda potem kmalu po spustu, poberejo, da ne onesnažujemo okolja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gregorčki so največkrat izdelani iz lesa, odpadnega kartona, tršega papirja in plastike. Zaželjeno je tudi, da se na gregorčka postavi svečka, ki je simbol luči. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Po ljudskem izročilu je gregorjevo tudi dan, ko ptice vračajo na svoje gnezdišča, zaradi česar je znan tudi kot "dan ptic". V preteklosti so na ta dan ljudje pogosto pripravljali posebne sveče in jih spuščali po jezeru, rekah ali potokih, kar je bilo del praznovanja prihoda pomladi. Foto: Domen Pal
Pravimo pa gregorjevemu tudi dan zaljubljencev, ko so si mladi in zaljubljenci poklanjali pozornost in majhna darila. To se je dogajalo predvsem v času, ko valentinovo (14. februar) še ni bil pri nas tako popularen. Foto: Shutterstock