Žvečenje je mehanska predelava hrane, s katero jo razbijemo na manjše delce, kar olajša delo želodcu in črevesju. Z njim tudi pospešimo prebavo in omogočamo boljšo absorpcijo hranil v tankem črevesju.

Slina pomaga razgraditi hrano

Ste vedeli, da slina vsebuje encime, ki začnejo razgrajevati škrob že v ustih? Če hrane ne prežvečimo dovolj dobro, teh encimov ni dovolj in prebava se začne prepozno.

Pri prebavi sodelujejo tudi možgani

Dobro žvečenje pošlje možganom signal, da se prebava začne. Takrat tudi želodec in trebušna slinavka začnejo izločati prebavne sokove. Dobro prežvečena hrana tudi zmanjša možnosti za napenjanje, vetrove, zaprtje, zgago in refluks ter nepopolno prebavljeno hrano v črevesju.

Žvečenje da telesu tudi čas, da zazna, kdaj si sit. Tako se manj prenajedaš, kar pomaga pri uravnavanju telesne teže.

Kaj se zgodi, če hrane ne prežvečiš dovolj?

Če je hrana v precej velikih kosih, pride v želodec pretežka za prebavo, kar lahko vodi v napenjanje, bolečine v trebuhu, občutek teže, slabšo absorpcijo hranil, kar za telo pomeni manj vitaminov, mineralov, energije, fermentacijo v črevesju (nastanek plinov, neravnovesje črevesne flore). Zaradi tega je tudi večje tveganje za refluks (kislina gre iz želodca nazaj v požiralnik). Če dlje časa slabo žvečimo hrano, lahko to prispeva h kroničnim prebavnim težavam (npr. razdražljivo črevo) in večji obrabi prebavnih organov.

Nekaj nasvetov, kako hrano pripraviti na prebavo in absorbcijo

Vsak grižljaj prežveči vsaj 20–30-krat (odvisno od vrste hrane). Hrano bi naj jedli zelo zavedno in bili pozorni na okus, teksturo in vonj. In še en nasvet: ne jej, ko si pod stresom ali v naglici in ne opravljaj med jedjo drugega dela (na primer gledanje televizije, v telefon, pisanje na računalnik in podobno).