Miklavž ali sv. Nikolaj je eden najbolj priljubljenih svetnikov, poznan po svoji dobrodelnosti. V spremstvu angelov in parkljev prihaja med otroke večinoma 5. decembra zvečer, ponekod pa tudi na dan svojega goda, 6. decembra. Sveti Nikolaj je bil škof in ima zato ob pojavljanju v javnosti oblečena liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko mitro, v roki pa škofovsko palico. Navada miklavževanja se je na Slovenskem uveljavila v 19. stoletju, po izročilu Miklavž takrat obdari pridne otroke, porednim pa prinese šibo.

Sveti Nikolaj je v 4. stoletju deloval kot škof v Miri v Mali Aziji. Zaradi svoje dobrote in pomoči ljudem je kmalu postal eden najbolj čaščenih svetnikov. Zaradi svoje pomoči ljudem v stiski je postal zavetnik številnih poklicev, med drugim mornarjev, brodarjev in splavarjev. Prve cerkve, posvečene svetemu Nikolaju, so pogosto gradili ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki mu je posvečena, je bila sprva cerkev tamkajšnjih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je svetemu Nikolaju namenjenih največ cerkva – približno 200.

V središče prestolnice se je Miklavž spustil s tirno vzpenjačo, nato pa se je s spremstvom odpravil do Prešernovega trga.

V Mariboru je bilo v Vetrinjskem dvoru "Prav posebno" miklavževanje v organizaciji Zavoda 13, Miklavža so pričakali v središču Slovenj Gradca, v Kranju, Novem mestu in Celju.

Marsikje so prihod Miklavža pospremili s prvim prižigom prazničnih luči, med drugim v Žalcu. V Kopru pa Miklavža pričakujejo v soboto, ko bodo ob 17. uri na Titovem trgu prižgali praznične luči in uradno odprli letošnjo Fantazimo. Na Ravnah na Koroškem dopoldne pripravljajo tradicionalni 11. Miklavžev tek po cikcaku, kjer morajo tekmovalci preteči 150 stopnic, v Cerknici pa organizirajo Miklavžev pohod do cerkve svetega Miklavža na Slivnici.

Do konca meseca se predvsem najmlajši lahko veselijo še prihoda Božička in dedka Mraza. Dogodke z obdarovanji organizirajo lokalne skupnosti, župnije, društva in za otroke svojih zaposlenih tudi nekatera podjetja.