Morda niste vedeli, a potrebujemo približno tri kilograme posušenih bučnih semen za en liter olja. Skupno je to od 30 do 40 buč, težkih od pet do osem kilogramov.

In kako stiskanje bučnih semen poteka v oljarnah?

Pod strogim nadzorom, delno s pomočjo človeških rok, ki pripravijo sestavine v ustreznih strojih. Najprej se že posušene bučnice morajo očistiti, nato pa segreti in zmleti v pasto. Ta zelenorjava pasta, ki nastane, ko bučnice zmeljemo in segrejemo, se nato stisne in iz nje priteče bučno olje.

Ena izmed najstarejših oljarn v Sloveniji - oljarna Gea v Slovenski Bistrici stiska bučno olje že 120 let. Vse skupaj se je pričelo leta 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način z imenom Tovarna bučnega olja Albert Štiger Slovenska Bistrica. Vse od takrat se je ta tradicija nadaljevala in še danes v tej oljarni pridelujejo okrog 30 različnih vrst olj. Je pa to edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji.

Bučno olje pridobivajo iz bučnih semen, ki v veliki večini zrastejo v Sloveniji, sestavine za druga olja pa dobijo tudi že delno pripravljena in jih s pomočjo ustrezne mehanizacije rafinirajo, stisnejo in ustekleničijo.

Kaj pomeni, da je olje rafinirano?

To pomeni, da je pridobljeno z zahtevnimi kemičnimi procesi, ki vključujejo segrevanje na visokih temperaturah, procesiranje, dodajanje kislin in poodbno. Surovo rastlinsko olje se s tem postopkom prečisti, da se odstranijo nečistoče, proste maščobne kisline, voski, barvila, vonjave in druge nezaželene snovi. Namen rafiniranja je izboljšati kakovost olja, podaljšati rok trajanja in zagotoviti stabilnost pri visoki temperaturi, kar je pomembno pri kuhanju in cvrtju.

Za naše zdravje je sicer bolj prijazno nerafinirano, a kot rečeno, postopek rafiniranosti podaljša oljem rok trajanja in ga pripravi za kuhanje in cvrtje na visokih temperaturah. Pri nerafiniranem oziroma hladno stisnjenem olju, pa se sestavine stisnejo pri največ 40 Stopinj Celzijah in takšno olje ohrani veliko zdravih hranljivih snovi za naše telo.

Zraven bučnega olja je oljarna Gea najbolj znana tudi po sončičnem olju, ki ga največkrat uporabljamo za cvrtje jedi. Ostale vrste olj, ki so za oljarno Gea tudi zelo znane so: sojino olje, oljčno olje, kokosovo, arašidovo, repično, olje črne kumine in druga. Proizvajajo pa tudi mešanice olj, kot je na primer mešanica sončničnega, sojinega in repičnega olja.

Obsežne analize izvajajo v dveh internih laboratorijih; kemijskem in mikrobiološkem. "V laboratorijih redno izvajamo različne analize za vse surovine, polizdelke in izdelke. Lani smo v laboratorijih analizirali več kot 9600 vzorcev in opravili približno 48 tisoč analiz posameznih kakovostnih parametrov. Izdelke sicer pošiljamo tudi v analize v akreditirane laboratorije v Sloveniji in tujini, lani smo tako preverili več kot 260 vzorcev," je pojasnila Saša Hren, ki je tehnična direktorica v oljarni Gea.

Jasmina Erker, ki je tehnologinja za kakovost, zaposlena v laboratoriju, je povedala kako izgleda njeno delo ob prihodu v službo: "Vsako jutro v laboratoriju degustiramo nekaj olj. Pripravimo si vzorce in jih poskusimo. Seveda jih nato s pomočjo ustreznih naprav tudi strokovno analiziramo. Če kar koli ni ustrezno visokim standardom, to olje popravimo oziroma ustavimo ali spremenimo postopek, v katerem se olje nahaja, da lahko v nadaljevanju olje ustreza strogim kriterijem, ki jih mora imeti."

Zaradi bučnega olja je oljarna tudi nastala, danes pa ga pošiljajo v okrog 25 držav

S Štajerskim prekmurskim bučnim oljem so prisotni na več kot 25 trgih po svetu, od Kanade, Avstralije, ZDA, Norveške, Islandije ter Bosne in Hercegovine. Podjetje danes zaposluje okrog 90 ljudi na različnih strokovnih področjih. Skupna proizvodnja olj sicer na leto znaša okrog 27.100 ton, a v letu 2023 je zaradi zelo odmevne vojne v Ukrajini bilo prizadeto njihovo stanje, saj takšni dogodki zelo vplivajo na gospodarstvo.