Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.

Ob tej priložnosti in v letu, ki ga je vlada razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za vse devetošolke in devetošolce v šolskem letu 2023/24 v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.

Priročnik združuje klasično knjigo in spletišče #Tosemjaz, saj je obogaten s QR kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč.

Mladostnike opogumlja in jim približa univerzalne veščine za lažji vsakdan.

Priročnik za vso generacijo, ki prihodnje leto zapušča osnovno šolo

Številni razredniki bodo priročnike predali svojim učencem v okviru aktivnosti, ki jih bodo namenili ob svetovnemu dnevu duševnega zdravja.

Pobudo NIJZ-ja, da priročnike podarijo celotni generaciji devetošolcev, sta podprla tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstvo za zdravje.

"Osnovni cilj programa za duševno zdravje mladih To sem jaz je podpora otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno delovanja ter spoprijemanje z izzivi odraščanja," pravi prim. Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

"Temeljno sporočilo, ki smo ga želeli avtorji priročnika in gradiv prenesti mladim, je, da so stiske in izzivi normalen del odraščanja in življenja ter da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami, obstajajo pa tudi drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo.

Priročnik je posredno namenjen tudi staršem in ostalim odraslim, ki stopajo stik z mladostniki. Skozi psihoedukacijo omogoča boljše razumevanje mladostnikovih stisk in duševnih težav, sprožilcev in vzdrževalnih dejavnikov, tako da posredno nudi tudi vpogled v to, katere strategije in reakcije odraslih so tiste, ki so koristne in ki mladostniku pomagajo pri premagovanju težav, " je povedala Tadeja Batagelj, psihologinja in soavtorica priročnika, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Epidemija covida-19 in ukrepi v zvezi z njo povečali duševne stiske mladih

Mednarodna poročila, raziskave ter poročila služb v Sloveniji kažejo na pomemben porast duševnih motenj v času med in po epidemiji. Študije so pokazale, da obstaja močna povezava med številom primerov covida-19, omejitvami gibanja in povišanimi stopnjami depresije in tesnobe.

"Tudi pri otrocih in mladostnikih zaznavamo porast duševnih težav, to kažejo poročila iz vseh držav, ki so v obdobju epidemije spremljale duševno stanje prebivalstva in o tem pričajo tudi izkušnje iz preteklih kriznih obdobij. Negativno vpliva tudi ekonomska kriza, ki jo najbolj občutijo starši in z njimi tudi otroci in mladostniki," je ob predstavitvi priročnika povedal dr. Branko Bregar, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco z ministrstva za zdravje.

V šolah več svetovalnih delavcev

Temeljno poslanstvo izobraževalnega sistema je spodbujati celosten razvoj otrok in mladostnikov – za to je predvsem ključno zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, pravi Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, in dodaja: "V ta namen smo v zadnjih dveh letih podprli dodatne zaposlitve v šolski svetovalni službi. Dodatno se je zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev. Prav tako je v pripravi posodobitev programskih smernic za delo šolske svetovalne službe, ki bo zaključena konec tega leta. Temu bo sledila implementacija smernic v obliki delavnic in seminarjev za svetovalne delavce, ki jih pripravlja Zavod Republike Slovenije za šolstvo."