V Pionirskem domu, centru za kulturo mladih, ki ima svoje prostore v Plečnikovi stavbi na Vilharjevi cesti 2 (nasprotni del stavbe kot je Festivalna dvorana), izvajajo mnoge delavnice, projekte in festivale. Najnovejša pridobitev, ki je svojo luč ugledala ta konec maja, pa je nov prostor, kjer bodo mladi lahko izvajali čisto prave kemijske poskuse. Govorimo seveda o novem laboratoriju, kjer bodo kraljevale epruvete in poskusi z različnimi kemijskimi snovmi in njihove reakcije.

Sicer v Pionirskem domu poteka program Raziskovanja že skoraj 30 let. Z opazovanjem, raziskovanjem, merjenjem in izvajanjem poskusov mladi dobijo odgovore na številna vprašanja in na ustvarjalen način spoznavajo svet, ki jih obdaja.

Vesna Tripković, vodja oddelka za kulturo in ustvarjalnost v Pionirskem domu se tako spominja začetnih let, ko so pričeli z delavnicami: "Prvo leto je bilo 10 otrok, danes jih je 40. Verjamem, da s tako dobro opremljenim laboratorijem, bo število samo še rastlo."

S čim je mlade najbolje navdušiti za kemijo in za poskuse ter kasneje morda za študij naravoslovja?
Vesna je mnenja, da je to potrebno najprej s pogumom. "In z vedenjem, da se lahko tudi zmotiš. Da so napake dovoljene in da je bistvo odkrivanja zakonitosti v znanosti v tem, da si upamo preverjati lastne trditve. Jih stokrat preveriti, če je treba. In vedno vse, kar na prvo žogo mislimo, da je res, se velikokrat izkaže, da ni. Se pravi, da smo radovedni do konca življenja."

Na vprašanje, kaj je tisto, nad čim so učenci najbolj presenečeni na laboratorijskih vajah, Vesna pravi, da vedno, ko nastane kakšna hipna sprememba. "To imajo najraje. Da se hitro zgodi! Pri določenih poskusih pa treniramo tudi vztrajnost in potrpežljivost. Da ni vse takoj in zdaj! Drugače imajo pa zelo radi različna področja, tako glede človeškega telesa, rastlinskega in živalskega sveta. Pa tudi do teh klasičnih, fizikalnih poskusov so zelo dovzetni. Na primer, ko je v igri gibanje, vesolje. Še vedno so to teme, ki jih navdušijo oziroma so vir inspiracije. Mislim, da smo še danes tam, kot so bili stari Grki. Seveda, če je dovolj zmotivirano in predstavljeno na njim bližji način. Konkretno mora biti. Čimveč primerov in prakse!" pravi Vesna.

Kaj je najbolj vznemirljivo pri eksperimentih? Da se nekaj speni, poči, se zaiskri?
Vesna prikima: "Seveda. Samo, da ne zasmrdi preveč. To jim ni tako všeč, vse ostalo pa zelo.
Na ta način tudi spoznavajo kemijske elemente in kako sodelujejo med seboj. Kakšne reakcije so lahko med njimi, kaj se sme, kaj ne. To je vznemirljivo! Na drugi strani pa se tudi učijo, da je delo v laboratoriju zelo drugačno kot na primer sedenje za klopjo, pred knjigo ali zvezkom. Tukaj so določena pravila, ki jih moramo upoštevati in slediti navodilom. Varnost je namreč na prvem mestu."

Novi laboratorij, ki ga je posebej za Pionirski dom zasnovalo podjetje Lek, bo otrokom omogočal izkušnjo, ki je bila doslej dostopna zgolj odraslim. Zanje bo v teh prostorih varno in spodbudno okolje za raziskovanje.

Slavnostno odprtje je vodil znan igralec, nekdanji voditelj Malih sivih celic, Nik Škrlec. Na dogodku pa so svoje besede pridali tudi župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, predsednik uprave Leka, Robert Ljoljo in direktorica Pionirskega doma, Barbara Murn Vrviščar.

Le kdo ne rad raziskuje in dela kemijskih ekperimentov?

Ko otroci svoje zamisli preizkusijo, lažje razumejo pojme, ki so se jim prej zdeli težko doumljivi. Naravoslovje je predstavljeno razumljivo in kot izredno zanimivo. Vabi h kritičnemu razmišljanju in spoznavanju naravnih zakonitosti. V laboratoriju lahko otroci na inovativen način raziskujejo znanost - biokemijo, fiziko, tehnologijo, inženiring in matematiko. Gre za ključna področja, ki narekujejo poklice prihodnosti.

Poleg profesionalnih laboratorijskih elementov, mikroskopov, spojin, reagentov in druge nepogrešljive laboratorijske opreme bosta mladim na voljo tudi interaktivni 3D-periodni sistem ter knjižnica strokovne otroške literature.

Bogat program eksperimentov v obliki skupinskih delavnic je namenjen otrokom od četrtega do dvanajstega leta in je prilagojen razvojnim stopnjam. Barbara Murn Vrviščar, direktorica Pionirskega doma, je ob odprtju izpostavila, da je pri ideji za laboratorij prisluhnila tečajnikom ter strokovnim in srčnim pedagogom. "Ideje morajo vedno izhajati iz njihovih želja, saj vedo, kaj potrebujejo za ustvarjalnost. Tudi laboratorij je bil že dolgo njihovo tiho hrepenenje. A za tako velik projekt smo potrebovali strokovnega partnerja." Dodala je še: "Glavni namen prvega pravega otroškega laboratorija je, da bodo otroci končno lahko delali poskuse. So morda prej samo gledali odrasle ali pa morda v omejeni obsežnosti delali kemijske poskuse v šoli. Tukaj bodo pa res dobili odgovore na svoja vprašanja glede naravoslovja, ki je sama po sebi zelo fascinantna veda. Odprti so tečaji naravoslovja, tako da vabljeni vsi radovedneži, da se nam pridružite."

Sofia Pia, ki obiskuje sedmi razred, pravi, da ji je mikroskopiranje zelo blizu: "Zdi se mi zelo fascinantno, tudi v šoli sem navdušena nad naravoslovjem. To me zelo zanima. Nimamo še v šoli kemije, imeli pa smo laboratorijske vaje in mi je to noro zanimivo. Delali smo vaje z jodom - segrevanje joda. Videla sem, kako se potem to vse kondenzira. Sedaj hodim v sedmi razred in ja, nameravam naprej v smeri naravoslovja, morda študirat biologijo. Mikroskopiranje mi je eno izmed najbolj zanimivih stvari. To pa zato, ker vidiš nekaj, kar je nemogoče videti s prostim očesom in ti je v bistvu ves čas zakrito."

Znanost je izjemno pomembna

Center za kulturo mladih že skoraj tri desetletja poleg pestrih in vsebinsko bogatih programov namenja posebno pozornost prav znanosti. S svojim kultnim statusom v družabnem življenju Ljubljane ostaja vodilni na področju zunajšolskega preživljanja prostega časa otrok, mladine in odraslih.

"Hodim v šoli na kemijske in fizikalne poskuse in mi je zelo všeč. Nazadnje mi je bilo najbolj zanimivo, ko smo ugibali, koliko časa bo porabil avtomobil, da pride iz enega konca učinice na drug. Pa tudi današnji poskus mi je bil všeč, ker se je veliko penilo in še pena je bila barvna, " pravi Oskar.

Poslanstvo Pionirskega doma je podajanje znanja z umetnostjo, kulturo in znanostjo. Ustanoviteljica, Mestna občina Ljubljana, je velika podpornica Pionirskega doma in je zelo naklonjena novim idejam in spremembam. Zoran Janković, župan Ljubljane, je poudaril, da imajo ravno mladi najboljše ideje. "Pri idejah moramo otroke in mlade podpirati. V novem laboratoriju Pionirskega doma se bodo kalili kadri na področju naravoslovja, ki se bodo tu naučili delovnih navad, odgovornosti in inovativnosti. Povezovanje gospodarstva, kulture in športa združuje razvoj potencialov in veselje do življenja. Naj naši najmlajši uživajo v novem laboratoriju."

Direktorica je tudi povedala, da opaža upad zanimanja za naravoslovne vede: "Pa ne zaradi naravoslovja samega, ki je fascinantno kot veda, ampak morda zaradi šolskega programa, premalo promocije s strani stroke in na splošno trendov, ki so postali površinski. Mladostniku lahko s formulo razložiš, kako vodikov peroksid reagira s kalijevim jodidom. Lahko pa, tako kot mi, narediš privlačen eksperiment z barvno peno, ki gre visoko v zrak."

Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija, je na otvoritvenem dogodku poudaril, da moramo iskrice zanimanja za znanost pri najmlajših zanetiti čim prej. "S tem gradimo temelje za prihodnost, polno radovednosti, inovacij in prebojnih znanstvenih dosežkov. Ko otroci raziskujejo in odkrivajo svet znanosti na zabaven in interaktiven način, se razvijajo njihove kognitivne sposobnosti, kritično mišljenje in ustvarjalnost. V našem podjetju na različnih stopnjah izobraževanja podpiramo mlade talente, saj menimo, da je spodbujanje radovednosti in ljubezni do znanosti ključno za razvoj in napredek naše družbe."

Na otvoritvi so pri eksperimentih sodelovali tudi kemiki, ki so mlade vodili skozi različne znanstvene poskuse ter jim na razumljiv in zanimiv način približali čarobni svet znanosti.
V Leku verjamejo, da znanost ni zaprta v laboratorijih in namenjena le ozkemu krogu ljudi, ampak mora biti dostopna vsem. Zato si jo z različnimi dejavnostmi in podporo projektom, kot je otroški laboratorij, prizadevajo približati ljudem. Njihov cilj je razširiti zanimanje za znanost v širši javnosti ter pokazati, kako pomembna je v vsakdanjem življenju. Ob tem poudarjajo pomen povezovanja s širšim družbenim okoljem, tako izobraževalnim kot gospodarskim. Spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja, inovativnosti, sodelujejo s številnimi šolami in akademskimi institucijami ter s tem soustvarjajo družbo znanja in napredka. S svojim delovanjem želijo prispevati k oblikovanju družbe, ki v ospredje postavlja znanje, inovacije in znanstveno raziskovanje.

Aljaž Abe, razisovalec v razvoju Leka, ki je vodil mlade skozi postopek prvega eksperimenta v novem laboratoriju je povedal, da je z mladimi potrebno začet delat pri rosnih letih, ker ta raziskovalna žilica obstaja, je prisotna že zelo zgodaj. "Veliko je stvari iz okolja, iz narave, živalskih stvari, ki jih otroci spoznavajo že v rani mladosti. Potem je pa dobro, da se udeležijo tudi takšnih bolj znanstveno usmerjenih lekcij, ki so potem seveda v srednji šoli in na fakulteti morda rahlo nezanimive za mlade. Sploh v današnjem svetu, ki je mogoče bolj aktiven. Mislim, da jih je v to treba vključevat, ko so v obdobju pubertete. Se mi zdi, da je ključno, da se jih vključi od sedmega leta naprej, potem pa se najdejo sami, če res želijo nadaljevati."

Kakšne morajo biti karakterne lastnosti osebe, ki dela v laboratoriju oziroma se ukvarja s kemijo raziskovalno?
Aljaž pravi, da je glavna stvar potrpežljivost. "To je zelo zelo pomembna vrednota, ki jo je pri otrocih težko dobiti oziroma jo je težko ohraniti. Čisto konkretno lahko povem, da je znanost neke vrste čebula, ves čas jo nekako lupimo in prihajamo do tiste sredice oziroma do tistega, kar nas zanima. Hkrati pa se večkrat potoči tudi kakšna solza, ker je potrebno vztrajati, da res prideš do želenega rezultata. V znanosti in tudi v življenju nasploh."

Potrpežljivost in natančnost sta ključ do uspeha
Aljaž je še povedal: "Sploh je pa potrebno vedeti, kje je potrebno biti natančen. Ker v bistvu je potrebno poznati stvari in tudi vedeti, katera sestavina je bolj pomembna kot druga. V ozadju je pa tudi precej znanja, ki ga je treba nadgrajevati. Vedeti moramo, kje moramo biti najbolj fokusirani, najbolj zbrani, katere so tiste ključne snovi."

In kaj je Aljažu najbolj všeč pri delu v laboratoriju?
"Na koncu je celota stvari, ki se poveže. Mogoče izhaja kot nekakšna časovnica, ki se začne tekom študijskih let, vedno pa izhaja ta radovednost iz notranjosti. So seveda različne stvari, ki te motivirajo drugače, ampak meni osebno je pomembna ta svoboda pri delu, ki je pri našem poklicu zelo prisotna, sploh, če delaš v razvojnih zadevah. Si zelo uporaben, ker delaš z novimi stvarmi in skušaš pomagati človeštvu nasploh," je še dodal.