Žalost je eno od osnovnih čustev, ki je definirano kot nasprotje veselja.

Psihoterapevt Milivojević pravi, da odrasle osebe žalost občutijo, ko se jim zdi, da so nekaj neupravičeno izgubile. Stopnja žalosti je odvisna od tega, kako navezani smo bili na objekt (ali osebo), ki smo ga (ali jo) izgubili. Tako je čustvo intenzivnejše, če je bila navezanost večja, večji pa je tudi občutek izgube. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, lahko pa je usmerjena tudi v sedanjost ali prihodnost.

Žalostna oseba želi pritegniti našo pozornost, saj si želi sočutja, pogovora, morda objema.
Če smo žalostni, je prav, da to žalost izživimo in ne poskušamo biti "na silo" veseli. Prav je, da se z nekom pogovorimo, zakaj smo žalostni, spijemo kakšen prijetno topel čaj in pustimo, da žalost mine, ko pride čas za to.

Nekdo lahko skoraj nikoli ne občuti žalosti, drug pa se zjoče le ob poslušanju žalostne glasbe. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, žalostni postanemo, ko pomislimo in podoživljamo nek pretekel dogodek, ki nas je prizadel. Žalostna oseba velikokrat ne vidi nobene mogoče tolažbe za svojo situacijo. Ima pa žalost tudi več oblik in vpliva na različna področja našega življenja.

Raziskovalci so ugotovili, da žalostna glasba povzroča žalostne emocije in ima hkrati učinke na posameznikov spomin in sodbe. Pokazalo se je, da zmore žalostna nepoznana glasba vzbuditi pristno žalost, vendar čustva niso tako močna kot pri poznani glasbi. Ugotovili so tudi, da so odlomki, ki so zveneli žalostno, torej so bili nižjega tona in počasnejšega tempa, vzbudili žalostne občutke pri poslušalcih.

O žalosti je v oddaji Dobro jutro spregovorila tudi psihologinja, sicer pa dr. medicine, Sanja Rozman.

Čustveni odzivi in dojemanje niso vedno v povezanosti, saj lahko na primer zaznavanje vesele pesmi povzroči žalost, če nas pesem spominja na žalosten dogodek. Ali bo glasba negativno vplivala na posameznika, je odvisno tudi od njegovega dojemanja glasbe in počutja ter utrujenosti pred oziroma med poslušanjem.

Nekaj najpogostejših razlogov, zakaj smo ljudje žalostni (nesrečna ljubezen, izdaja prijateljstva, nedržanje obljub pri drugi osebi ali pri sebi, bolezen, podrti načrti zaradi višje sile, kraja predmetov ali stvari, izguba predmetov, denarja, nečesar, kar nam veliko pomeni in še mnogo drugih razlogov).

Pustite žalosti, da je tukaj, minila bo na ta način prej, kot da si na silo prizadevate biti "na vse pretege nasmejani in srečni".