Pred časom smo razkrili, kako "govorijo" muce, danes pa vam bomo predstavili zanimivosti o govorici psov.

Samozavesten in sproščen
Kadar je pes samozavesten in sproščen, je njegova drža pokončna, počasi maha z repom, ušesa pa so pokončna, vendar sproščena. Zenice so skrčene, gobec pa zaprt ali rahlo odprt.

Sproščen
Leži ali stoji in je nepozoren. Rep je pokončen in mahajoč, ali v naravni drži. Ušesa so v naravni drži, ki je odvisna od pasme (terierjeva so pokonci, a sproščena, pri lovskem psu pa povešena). Pogled je sproščen, osredotočen, a ne bolščeč. Gobec je odprt, z rahlim sopenjem ali zaprt.

Boječ
Drža boječega psa je spuščena, rep je spodvit med zadnjima nogama, ušesa so povešena, oči so široko odprte, vidi se beločnica. V tem stanju pes nekoliko sope, odvrača pogled in se pogosto oblizuje.

Tako stanje za psa ni prijetno, iz situacije se bo poskušal odstraniti. Boječega psa ne silimo v okolje, ki mu predstavlja stres, saj lahko s tem storimo še več nepopravljive škode.

Napadalno boječ
Drža je spuščena, pes leze vase. Rep je popolnoma spodvit pod zadnjima nogama, ušesa so povešena. Oči so široko odprte, pogled ni osredotočen. Ustnice so nekoliko razpotegnjene, sopenje pa je močno.

Tako stanje je izjemno neprijetno, kaj hitro pa se lahko stopnjuje v napadalno, saj pes iz strahu in samoobrambe šavsne.

Psa nikakor ne smemo kaznovati, saj lahko stanje le poslabšamo. Čimprej ga odstranimo iz situacije in ga pomirimo, pred nami pa je dolga pot socializacije.

Precej napadalen
Drža psa pred napadom je toga, dlaka na hrbtu stoji pokonci. Rep je pokončen ali zravnan in tog. Ušesa drži pokonci, pogled je osredotočen in bolščeč. Ustnice so razpotegnjene, v opozorilo kaže zobe.

Napadalnemu psu se ne približujemo in ga ne poskušamo fizično nadvladati. Umaknemo moteče dejavnike in mu pustimo, da se umiri.