Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Ponavadi se pojavita obe spremembi hkrati. Če traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski, če traja več kot mesec, o kronični.
V blatu se poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se v blatu znatno poveča količina neprebavljene hrane, se zmanjša prehajanje hranljivih snovi v telo.
V črevesju so aktivni predvsem dejavniki izločanja, vsrkavanje biomolekul, vode ter vitaminov in mineralov pa oslabi. To povzroči zmanjšano vsrkavanje za življenje potrebnih snovi. Človek začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zato pride do izsušitve ali dehidracije.
Poglejmo, kakšni so vztroki, zakaj lahko dobimo drisko?
- Okužbe s patogenimi mikroorganizmi (rotavirusi, salmonelami, paraziti).
- Preobčutljivost za sestavine živil (mleko, gluten).
- Avtoimunske bolezni črevesja (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen).
- Potovanja v oddaljene kraje z nižjim življenjskim standardom (potovalna driska).
- Nepravilno delovanje trebušne slinavke.
- Stranski učinki nekaterih zdravil (antibiotiki).
To so bolj resni vzroki, sicer pa se lahko občasno zgodi, da dobite drisko, ki traja le kakšen dan ali dva samo zato, ker vam določena hrana ni ustrezala. V tem primeru ne gre za nič hujšega. Potrebno je piti veliko čaja in vode zaradi prevelike izgube vode. Pomaga tudi hrana, ki vsebuje škrob (npr. riž, kuhan krompir, prepečenec, testenine, banana). Dobrodošle so tudi juhe, saj potrebujete veliko tekočine in pa tudi sol. Ko imate drisko, ni priporočljivo jesti preveč zelenjave in sadja, saj bo takšna hrana drisko le še pospešila. Tistih nekaj dni naj bo hrana gosta s čimanj mastne omake.
