Če je plesen nastala na hrani, pomeni, da so glive vdrle v hrano, jo kolonizirale in morda celo prodrle globoko vanjo. Prisotnost gliv v hrani mora v nas vedno vzbuditi sum, saj je to viden znak, da je prišlo do poslabšanja hrane, kar ima lahko nevarne posledice, ki so nevarne za zdravje.

Primer, kako se plezen razvije na paradižniku. Kot vidimo, gre za sive gmote, ki se širijo in širijo, saj je plesen kot kolonija. Foto: Pixabay

Kaj pravzaprav je plesen?

Gre za mikroskopske glive, ki živijo v rastlinah ali živalih, imajo veje in korenine, videti pa so kot zelo tanke niti. Ko plesen raste v hrani, je te korenine običajno zelo težko opaziti, saj so lahko razširjene zelo globoko. Ker niso tako vidne, večkrat odstranimo le vidno plesen, skrito pa ostane ostalo, kar je lahko nevarno za zdravje.

Kaj storiti s plesnimivo hrano?

Večino živil je treba zavreči, če se na njih pojavi plesen. Najpogosteje se pojavi v mehki in vlažni hrani. Na primer v odprti marmeladi, na mehkem sadju, sirih, kruhu, pecivu, mlečnih izdelkih, pripravljenih jedeh (enolončnice, riž …).
Vso to hrano je treba zavreči v celoti.

Plesen se širi zelo hitro, zato je potrebno hrano, ki je plesniva takoj zavreči. Foto: Pixabay

Najbolj nevarno za zdravje zna biti, če se plesen nabere na sadju ali zelenjavi, nekoliko manj pa na suhomesnatih izdelkih in sirih. Tam je dovolj, če tisti del s plesnijo odstranite.

Na pršutu, suhih salamah in suhih sirih plesen tako zelo ni škodljiva, če je razširjena samo na površini. Ta del se lahko odstrani in preostali del hrane je še užiten, čeprav to ni priporočljivo. Veliko bolj varneje iz vidika zdravja je vseeno celotno takšno hrano zavreči.