Najbolj znana jed iz kislega zelja so gotovo sarme (listi zelja, v katerih je mleto meso ali žita in stročnice za vegansko različico brez mesa). Foto: Pixabay
Kislo zelje velja za zimsko jed in ima v Sloveniji bogato tradicijo. Pozimi namreč v preteklosti ni bilo mogoče dobiti sveže zelenjave (na vrtu ni rastla, v trgovinah je pa tudi ni bilo), zato so si ljudje jeseni pripravili ozimnico in kislo zelje je bila ena od pomembnih jedi. Foto: Pixabay

Kislo zelje nastaja s postopkom fermentacije, pri katerem nastajajo koristne bakterije, predvsem mlečnokislinske bakterije. Te bakterije so probiotiki, ki pomagajo ohranjati ravnovesje črevesne mikroflore in podpirajo zdrav prebavni sistem.

Probiotiki izboljšujejo prebavo, saj pomagajo razgraditi hrano in absorbirati hranila. Prav tako lahko pomagajo zmanjšati prebavne težave, kot so napihnjenost, zaprtje in sindrom razdražljivega črevesja.

Izjemno je zdravo za črevesje in celoten imunski sistem

Zdravo črevesje je povezano z močnim imunskim sistemom, saj več kot 70 % imunskega sistema izvira iz črevesja. Probiotiki v kislem zelju lahko povečajo proizvodnjo protiteles in izboljšajo odpornost proti okužbam.

Kot naravni antioksidant v zelju je prav tako vitamin C, ki pomaga telesu v boju proti prostim radikalom in podpira imunske celice.

Zaradi vsebnosti vlaknin, kalija in vitamina K kislo zelje pozitivno vpliva na srce. Kalij pomaga uravnavati krvni tlak, vlaknine pa prispevajo k nižanju holesterola, kar zmanjšuje tveganje za srčne bolezni.

Infodrom: Kislo zelje

Kislo zelje vsebuje tudi antioksidante, ki pomagajo zmanjšati oksidativni stres in vnetja, kar prav tako pripomore k zdravju srca.