Vanilija je plod srednjeameriške vzpenjavke iz družine, ne boste verjeli, nam zelo poznanih, orhidej. Plodove začnejo obirati, ko postanejo rumeni. Nezrele plodove najprej potopijo v vrelo vodo, potem pa jih podnevi sušijo na soncu, ponoči pa pokrijejo z debelimi ponjavami, da se plodovi pod njimi 'znojijo'. Med tem postopkom plodovi potemnijo, zaradi encimov pa nastajajo aromatične snovi, med njimi tudi vanilin, ki ga potem uporabljamo v kuhinji.

Vanilja je cenjena zaradi sladkega okusa in prijetnega ter izrazitega vonja, v veliki meri se uporablja za pripravo sladic in parfumov. Večina svetovne proizvodnje vanilje se nahaja v eni manjših regij otoka Madagaskar v Indijskem oceanu. Rastlina med cvetenjem pa je izjemno podobna orhidejevim cvetovom, saj je iz iste družine. Foto: Pixabay

Cvet vanilje cveti približno en dan, včasih tudi manj, tako morajo gojitelji vsak dan nadzorovati plantažo v pričakovanju cvetu, kar pa je mučna in intenzivna naloga.

Če plod (strok) ostane na rastlini, se odpre in sprosti značilen vonj po vanilji. Plod vsebuje majceno seme. V jedi pripravljeni z naravno vaniljo, je to seme prepoznavno kot črn 'madež'. Foto: Pixabay

Kot ostala semena orhidej, tudi vanilja ne bo kalila brez prisotnosti določenih mikoriznih gliv. Namesto tega gojitelji reproducirajo rastlino s potaknjenci – odstranijo del plezalke s šestimi ali več listnatimi vozli. Dva najnižja lista odstranijo in pecelj z zračno korenino zakopljejo v zemljo blizu opore. Ostale višje korenine so pripete, ovite ob podpori in pogosto rastejo navzdol, v zemljo. Ob dobrih pogojih je rast hitra.

Vanilja oz. vanilija je posušen in fermentiran strok rastline, ki izvira iz Mehike. Iz tega stroka, če ga previdno prerežemo lahko postrgamo okus vanilije, ki ga dodamo k naši priljubljeni jedi, da dobi okus po vaniliji. Foto: Pixabay