V Sloveniji se osnovnošolsko izobraževanje prične, ko otrok dopolni šest let. Foto: BoBo

To si o zgodovini šolstva na našem ozemlju velja zapomniti:

Vse do 19. stoletja je bilo seveda najpomembnejše izobraževanje duhovnikov, ki so s svojim delom med vsemi sloji najbolj vplivali na splošno ljudsko kulturo. Vse do časa Marije Terezije pa šole v pravem pomenu besede, ni bilo. Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., je na šolsko področje prvič bolj resno posegla država.

S trezijanskim osnovnošolskimi zakonom imenovanim Šolska splošna naredba, ki ga je 6. 12. 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol: trivialne, glavne in normalne šole. Leta 1805 ga je nadomestil nov zakon, Politična šolska ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in ponovno uvedel cerkven nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje.

v šolo moramo hoditi zato, da se v prvi vrsti naučimo brati, pisati, osnov matematike, zgodovine, tudi socialnih veščin, sklepanja prijateljstev in podobno. Če šole ne bi bilo, bi v družbi bilo vse veliko bolj kaotično in ne bi bilo nobenega reda. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Po devetlet trajajoči osnovni šoli, se šolanje lahko nadaljuje v srednji šoli in nato fakulteti vse do naziva doktorata ali kakšne druge specializacije, ki lahko traja tudi celo življenje (sploh, če se odločite na primer za katero koli smer znotraj medcine, zobne medicine ali postanete strokovnjak za kater drugo področje). Foto: BoBo