Naša današnja oddaja je popolnoma nepričakovana. Ni samo rojstnodnevna zabava presenečenja, to smo še najbolj pričakovali in se je veselili. Je tudi poseben odtis časa v morda neskončno premico Malih sivih celic. Radovednost nima konca in bo vedno našla pot, to nam vedno znova dokazujete tekmovalci, letos pa vam točno to želimo dokazati tudi mi.

Leta 1994 je dramski igralec Pavle Ravnohrib kot voditelj oddaje Male sive celice tekmovalcem zastavil prvo vprašanje. V prvi sezoni so največkrat pravilno odgovorili zmagovalci iz OŠ Ormož.

Letos pa pravega odgovora prvič ni bilo med ponujenimi možnostmi, med črkami ali številkami, ni niti držal niti ne držal. Obstali smo sredi tekmovanja in zdelo se je, da je to konec Malih sivih celic.
Vidite, tukaj smo se vsi zmotili. Izkazalo se je, da je prav čas, ko nič ne gre po načrtih, tisti, v katerem Male sive celice najbolj cvetijo. Ne razumite me narobe, ne mislim na oddajo.
Govorim o sodelovanju med vami, prijateljstvu in skrbi za sočloveka, o ustvarjalnem iskanju novih poti, zbranem tuhtanju na vso moč in radovednosti, ki lahko, oborožena z znanjem, vedno najde rešitev. To so za nas Male sive celice.

Letos se piše zgodovina. Praznujemo 25 let naše oddaje in hkrati smo ostali brez zmagovalca. Življenje nam je prekrižalo načrte, mi pa smo se odločili, da bomo v tej križanki poiskali novo rešitev.