Za nastanek plamena sta pri reakciji gorenja ključna dva razloga. Prvi razlog je, da so v plamenu prisotni majhni delci dima in saj. Drugi razlog pa je povezan z elektroni v atomih elementov. Prav elektroni elementov vplivajo na različne barve.
Zatemnili bomo studio, da boste bolje videli plamen, ki ga je Jasna prižgala na gorilniku.
S špricanjem na plamen bo pokazala, kako različni elementi vplivajo na barvo plamen.
V prvi posodici imamo stroncijevo raztopino, ki jo bomo poškropili po plamenu. Opazimo, da dobimo rdečo barvo. V drugi posodici imamo raztopino kuhinjske soli, ki je obarvana zeleno in vsebuje element natrij. Opazimo, da se plamen obarva oranžno, kakor bi se obarval tudi brez dodatka barve. V naslednji posodici imamo litij, opazimo roza/magenta barvo. Ostane nam še baker oziroma raztopina z bakrovo soljo. Opazimo, da nam ta da želeno modrozeleno barvo.

Razlog za nastanek različnih barv pri gorenju je, da elektroni v atomih preskočijo v kakšno drugo elektronsko lupino od tiste, v kateri so običajno. Ko se elektroni vračajo nazaj v prvotne lupine, pri tem izsevajo svetlobo. V različnih elementih pride do skokov med različnimi lupinami, zaradi česar so barve, ki jih elektroni pri tem izsevajo, različne. V našem primeru npr. elektroni bakra povzročijo modrozeleno barvo, zato bi morala plesalka gorivu dodati snov, ki vsebuje baker.
Pravilen je odgovor D.