Gostota snovi je definirana kot razmerje med maso in prostornino. Gostota vode znaša 1000 kg/m^3, gostota sončničnega olja pa je manjša, in sicer znaša okrog 920 kg/m^3. Zato je - kot je razvidno - voda spodaj, sončnično olje pa zgoraj.
Zdaj bo v ta naš oljno-vodni koktejl Jasna dodala led. Led ima manjšo gostoto kot tekoča voda, bolj podobno gostoti olja, torej tudi okrog 920 kg/m^3. Zato je tudi logično, da se bo kocka pojavila oz ustavila v plasti olja, saj je njena gostota v teh pogojih primerljiva bolj z oljem kot z vodo. Ko se pa kocka začenja taliti, pa se počasi prehaja v vodo.

Podoben pojav, kot je plavanje sončničnega olja na vodni gladini, je prisoten tudi pri razlitju nafte v morju. Ravno manjša gostota nafte je ena od ključnih lastnosti, da se lahko nafta lažje odstrani z vodne površine v primeru razlitja. Ob tem je potrebno poudariti, da ima morska voda nekoliko večjo gostoto kot navadna voda, zato je sanacija razlitja nafte sicer v morju lažje izvedljiva v morju kot pa v sladkovodnem sistemu. V vsakem primeru pa je razlitje velika ekološka nesreča z številnimi negativnimi posledicami.
Pravilen je odgovor B.