Premog vsebuje žveplo, kar pomeni da pri njegovem zgorevanju nastaja žveplov dioksid, ki v naravi reagira z vlago in nastane žveplova kislina. V določenem trenutku se kisla vlaga utekočini in pade na zemljo kot dež.

Kako nastane kisli dež v naravi, se da ponazoriti s poskusom, ki pa vzame malce več časa, zato ga Jasna dela na terenu. V terilnici Jasna najprej prižge žveplo v traku, kar bo predstavljalo izgorevanje premoga. Zraven terilnice postavi čašo z vodo – to bo dež in barvni cvet, ki bo predstavljala naravo. Čez vse skupaj sedaj povezne veliko čašo, kar predstavlja v bistvu našo atmosfera. Potem počaka nekaj minut. S tem, ko v naravi nastane kisli dež, postane vlaga 1000-krat bolj kisla kot običajno.

To ima za naravo hude posledice, prizadeto je kopensko in vodno življenje, saj se izčrpajo hranila, živali lahko poginejo, poškodujejo se tudi vse površine, kot je les in kamen, povzroči pa tudi povečanje učinka tople grede. Nismo pa proti kislemu dežju nemočni, saj lahko npr. z zmanjšanjem emisij iz tovarn in prometa, z izboljšanjem javnega prevoza, z zmanjšano rabo električne energije in kemikalij v pridelkih, sajenjem dreves itd … z vsem tem lahko vplivamo na zmanjšanje kislega dežja.

Poglejmo rezultate. Že takoj vidimo, da je cvet izgubil barvo. Če pa v vodo pomočimo ph listič, vidimo, da se kislost v primerjavi z običajno vodo, bistveno poveča.
Pravilen je odgovor B.

Vir: Zveza za tehnično kulturo Slovenije