Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem.

V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali.


Krajša različica:

Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.