Kakšen svet torej prikazuje ta priljubljeni strip v prvem delu?

Aya iz Yopougona se dogaja v Afriki, na Slonokoščeni obali, kjer se je rodila avtorica stripa, Marguerite Abouet, ki sicer živi in dela v Franciji. V zgodbi spoznamo Ayo, njeno družino in prijateljice, njihove ljubezenske težave, medsebojne 'dramice' in vse, kar pride z najstniškimi leti.

Marguerite Abouet in Clément Oubrerie (ilustrator) nam pričarata Afriko, kakršno srečamo vse preredko: živahno, nabrito in barvito, daleč stran od zahodnjaških klišejev.

Strip je izjemno zabaven in napet

Prikazuje pa tudi drugačno kulturo, ki slovenskim bralcem in bralkam morda ni najbolj znana, a prav zaradi tega jo je dobro vključevati tudi v naš bralski prostor.

Dogajanje je prikazano v soseski Yopougon, predmestju Abidžana Slonokoščeni obali, kjer življenje utripa z glasbo, vonjem po rižu z arašidovo omako in pogovori pod palmami. Aya, naslovna junakinja, je dekle, ki izstopa. Ni le lepa, temveč predvsem pametna, odločna in (nepričakovano za mnoge) ne zanima je frizerski salon, obleka po zadnji modi ali bogat mož.

Časovno je zgodba postavljena v leto 1978. Mladenka Aya je glavna junakinja, ki povezuje vse nastopajoče osebe. Želi si postati zdravnica, čeprav to tam ni najbolj običajno za dekleta njene starosti - svojega očeta s to željo spravi v kar konkretno začudenje.

Aya ima dve najboljši prijateljici, ime jima je Adjoua in Bintou. Prva zgodaj zanosi in tako v zgodbo vstopi leni Moussa. Kmalu se pridruži tudi Herve, eden najzanimivejših likov, nepismeni mehanik, ki mu Aya pomaga pri uku branja in pisanja, saj drugače ne more prevzeti delavnice, v kateri dela.

Medtem ko večina njenih vrstnic sanjari o zaroki in glamuroznih večerih, Aya raje sanja o študiju in samostojnosti. Ne želi biti še ena v vrsti deklet, ki sledijo poti, ki jo določijo drugi. Toda življenje v Yopougonu ni nikoli enostavno. Njen oče ima za njo čisto drugačne načrte, prijateljice jo ne nehajo vlačiti v najstniške drame, družbeni pritiski pa ji dihajo za ovratnik.

Zgodba, ki jo pripovedujeta Marguerite Abouet in ilustrator Clément Oubrerie, nas popelje v vsakdan sodobne Afrike. A to ni podoba Afrike, ki jo pogosto vidimo skozi zahodnjaške oči. Aya iz Yopougona je svetla, duhovita, drzna in realistična. Strip prikazuje polno paleto življenjskih usod, zmešnjav, ljubezni, sramu in humorja v afriškem mestnem okolju.

Risba Clémenta Oubrerieja je barvita, živahna in polna detajlov, ki vzpostavljajo avtentično vzdušje. Pripoved pa s svojo toplino, ostrim pogledom na družbo in veliko mero humorja osvežujoče premika meje predstav o afriškem vsakdanu.

Kaj spoznate v stripu o Ayi iz Yopougona?

- Močno najstniško junakinjo, ki se bori za svojo prihodnost
- Živahen prikaz vsakdanjega življenja v Abidžanu
- Kritičen in zabaven pogled na družbene norme in pričakovanja
- Barvit strip, ki presega stereotipe in navdušuje s pristnostjo
- Zgodbo o prijateljstvu, uporu in odločnosti v svetu omejitev

Spoznajmo avtorico in ilustratorja tega priljubljenega stripa

Marguerite Abouet se je rodila 1971, v kraju Abidžan v Slonokoščeni obali, šolo pa je obiskovala v Parizu. šolala Najprej je študirala za delo pravne pomočnice, vendar se je kasneje odločila postati stripovska scenaristka, režiserka in pisateljica. Zaslovela je že s prvencem Aya iz Yopougona (2005–2023), serijo, za katero je prejela več nagrad, med drugim leta 2006 nagrado za prvenec na festivalu v Angoulêmu, predelana pa je tudi v film.

Avtorico smo v slovenščini spoznali z otroško stripovsko serijo Akisi, v kateri podobno kot v Ayi navdih črpa iz svojih afriških otroških let. Svoja pariška najstniška leta je opisala v seriji Bienvenue (Dobrodošla, 2010–2014). Leta 2023 je bila nominirana za prestižno mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren.

Ilustrator stripa Clément Oubrerie pa se je rodil 1966 v Parizu v Franciji in študiral grafično umetnost, a je še pred koncem študija za dve leti odpotoval v ZDA, kjer je objavil svoje prve otroške knjige. Po vrnitvi v Francijo je še naprej ilustriral za otroke, od leta 2005, ko je začela izhajati serija Aya, pa se je začel bolj posvečati risoromanu.

Je večkrat nagrajeni (so)avtor literarnih adaptacij (Raymond Queneau, Philip Pullman) in biografskih risoromanov (o Voltairu, Picassu, Isadori Duncan, Dalíju), ukvarja pa se tudi z animacijo. Vmes najde čas za bobnanje v funkovski skupini in potovanja, med drugim na Slonokoščeno obalo.