Pisava, ki jo uporabljajo slepi in slabovidni, je drugačna od abecede, ki jo poznamo tisti, ki vidimo. Imenuje se Braillova pisava. V slovenščini ji rečemo tudi brajeva pisava ali brajica. Gre za posebno pisavo, ki je sestavljena iz zaporedja "pikic". Z dotikom z blazinicami prstov lahko preberemo, kaj te "pikice" pomenijo. Vas zanima, zakaj se imenuje ravno Braillova? Zato, ker jo je razvil Louis Braille leta 1821.

Gre za gospoda, ki se je rodil v Franciji. Ob rojstvu je imel zdrav vid, a je zelo zgodaj zaradi posledic nesreče oslepel. Zelo si je prizadeval, da bi kljub temu lahko bral, zato je že v svojih najstniških letih razvil metodo, ki že dve stoletji slepim in slabovidnim omogoča sporazumevanje in dostop do znanja. Zelo zanimivo, kajne?

Mi smo se udeležili delavnice, na kateri so učenci s to pisavo poslikali oziroma "pisali" na majice. Delavnica je nastala pod okriljem Kulturno ekološkega društva Smetumet. V Sklopu dogodka je potekala tudi izmenjava igrač ZOOPI-ja (Zavoda za otrokom in okolju prijazno igro). Na oblačila se je tiskala brajica s pomočjo sitotiska. Postopek je bil takšen: najprej je bilo treba izdelati prozorno folijo z luknjicami, ki so ponazarjale črke v Braillovi pisavi. Potem pa so to folijo položili na majico in z napihljivimi barvami to črko pobarvali na majico oziroma kateri drug kos oblačila. Ko se je barva posušila, je bilo mogoče s prsti "pobožati" te črke oziroma prebrati, kaj je napisano.

Na delavnici se je oblačilo označilo tudi tako, da so slepi in slabovidni lahko med seboj ločili majice tudi po barvi.

Vas zanimajo začetki Braillove pisave?

Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je sprva razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je Napoleon želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe - tako imenovano nočno pisanje. Barbierev sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti. Čez nekaj časa jo je preklicala vojska. Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Ravno Louis pa je ugotovil vzrok neuspeha pisave. Težava je bila v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila uporabiti celico s šestimi pikami - Braillovo celico - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi. Na spodnji fotografiji lahko vidite besedilo v knjigi, kjer sta uporabljeni obe pisavi (za slepe in za tiste, ki vidijo).