Je zmagala morda šola, ki jo vi obiskujete?
Kot rečeno, je naziv prejelo kar nekaj slovenskih šol, naslov absolutne zmagovalke projekta pa je letos pripadel Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Komisijo so prepričali z večplastnim delovanjem na področju kulture, sami pa so ponosni predvsem na svoje literarno delovanje. V lanskem šolskem letu so izdali celo knjigo, v kateri so preko kulinarike predstavili običaje kraja in podeželja, učenci pa so se med raziskovanjem tematike tesno povezali z lokalno skupnostjo.

Od leve proti desni: Klavdija Gregorin Štiftar, koordinatorica območne izpostave JSKD Domžale, pomočnica ravnatelja na OŠ Vojke Šmuc Izola Veronika Zubin, učiteljica slovenščine na OŠ Vojke Šmuc Deana Protner in Pomočnik direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti dr. Tomaž Simetinger. Foto: Rok Majhenič

S čim so učenci skupaj z mentorji navdušili komisijo?

Osnovna šola Vojke Šmuc ustvarja na različnih kulturnih področjih: »Ker živimo v dvojezičnem okolju, se učitelji trudimo, da bi učencem predstavili pomembnost poznavanja jezikov. Ne samo slovenščine in italijanščine, ampak tudi drugih jezikov učencev, ki obiskujejo to šolo – tako na primer uvajamo znakovni jezik,« je povedala učiteljica slovenščine Deana Protner.

Učence se trudijo vzgajati v multikulturnem in večplastnem duhu: »Smo namreč velika šola z učenci, ki prihajajo iz različnih kulturnih sredin,« pa je pojasnila pomočnica ravnatelja Veronika Zubin.

Osnovno šolo Vojke Šmuc je od drugih ločila predvsem široka paleta različnih kulturnih dejavnosti in inovativnih projektov. Pomočnik direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti dr. Tomaž Simetinger je ob tem izpostavil, da gre za kulturno zelo aktivno šolo, ki se ukvarja z zanimivimi vprašanji literature in narečij ter s kulturno dediščino. Foto: Rok Majhenič

Podelili še sedem drugih priznanj

Ta priznanja so iz področjih medkulturnega sodelovanja, literature, likovnega ustvarjanja, večzvrstnega uprizoritvenega področja ter kategorij male in podružnične šole, srednje velike šole in velike šole. Med najboljše so se uvrstile ljubljanska OŠ Livada, OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski dol, mariborski OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja, OŠ Raka, OŠ Vransko Tabor in OŠ Loka Črnomelj.

Projekt Naj kulturna šola se izvaja že več kot 15 let. Želijo, da bi spodbudil tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti. Foto: Rok Majhenič

Pridobitev naziva je priznanje šolam, da uspešno povezujejo šolsko okolje in kulturno udejstvovanje. »Kulture ne želimo obravnavati kot neko dodano vrednost, kot skupek nekih popestritvenih dejavnosti, temveč mora postati osrednji dejavnik organizacije in načrtovanja družbe,« je poudarila ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah Jasna Korbar.

Kultura je v šoli pomembna tudi zato, ker se na kulturnem področju lahko izkaže tudi marsikateri otrok, ki pri standardnih predmetih ne dosega takšnega uspeha, kot bi si ga želel. »Pri kulturi je poligon širok, od likovnega, glasbenega, do plesnega področja. Dragoceno je, da lahko učencem damo priložnost, da se izkažejo tudi na teh področjih,« je poudarila Korbarjeva.

Pri glasbeno in gledališko obarvani prireditvi so sodelovali učenci z vse šole, sporočilo pa je bilo jasno: kultura prebuja posameznikovo vest in nam v temi pomaga poiskati svetlobo. Foto: Rok Majhenič