Živalski vrt stoji v prestolnici naše severne sosede, Avstrije, na Dunaju in se razprostira na 17 hektarjih. Tiergarten Schönbrunn je bil kot cesarska menažerija ustanovljen leta 1752. Gradnjo je ukazal mož cesarice Marije Terezije in na začetku je okoli osrednjega paviljona stalo trinajst ograd za živali. Najprej je bila njegova menažerija redkih živalskih vrst namenjena samo cesarjevi družini in gostom plemiškega rodu. Od leta 1778 je bila ob nedeljah odprta tudi za vse spodobno oblečene osebe.

Foto: mp

V njem so bili že na začetku čudoviti hlevi in kotički, ki zatočišče svojim živalskim prebivalcem nudijo še danes. Leta 2010 je bil dunajski živalski vrt proglašen za najboljši živalski vrt tistega leta in je pod zaščito Unesca.

Foto: mp

V živalskem vrtu domuje več kot 700 živalskih vrst, med njimi so tudi takšne, ki jim je že grozilo izumrtje. Vsega skupaj pa je tam približno 8.500 živali, vključno z nevretenčarji, denimo mravljami, pajki, meduzami.

Foto: mp
Morski lev ali tjulenj? Od tjulnjev se morski levi najlažje ločijo po tem, da imajo vidna ušesa, medtem ko imajo tjulni skrita. Foto: Reuters
Slon. Foto: mp
Foto: mp
Pingvini so vedno zabavni. So ptiči, ki ne znajo leteti, med hojo po kopnem so videti precej smešno, ko pridejo v vodo pa so zelo urni in spretni. Foto: mp
Skalni pingvin veljajo za ogroženo vrsto. V evropskih živalskih vrtovih jih živi le 96, največo kolonijo, 45 živali pa imajo na Dunaju. Foto: mp
Panda. Pravijo mu tudi bambusni medved, ker rad grizlja bambusove vršičke in je večino časa miren in prijazen. Foto: mp
To drobceno bitje prihaja iz družine cesarskih brkatih opic, ki so svoje ime dobile, ker njihovi brki spominjajo na brke cesarja Viljema II.Cesarske opice izhajajo iz tropskega deževnega gozda Južne Amerike, kjer večino svojega življenja preživijo v krošnjah dreves in spadajo med bolj ogrožene živalske vrste. Foto: mp
Foto: mp
Meduze. Foto: mp
Foto: mp
Severnemu medvedu so dom uredili med skalami, travniki, jamami, bazeni s sladko in slano vodo ter slapovi. Foto: mp
Mačji panda pleza kot opica, počiva in umiva se kot mačke in je bambus kot orjaški panda. Foto: mp
Lev. Kralj živali. Ko se oglasi lahko njegovo gromko rjovenje slišimo do 8 kilometrov daleč. Foto: mp
Severni ali polarni medved je največja zver na svetu. So odlični plavalci in pravi navihanci. Pogosto se drsajo po trebuhu, tepejo drug z drugim in potiskajo drug drugega pod vodo. Samica si brlog običajno uredi na pobočju, tako da se njeni mladiči lahko po zadnjicah drsajo v dolino. Foto: mp
Foto: mp
Koale so ob rojstvu velike kot gumijasti bonbon. Takoj po rojstvu se splazijo v mamino vrečo ter tam počasi rastejo in se razvijajo naslednjih 6 mesecev. Foto: mp
Krokodili so plazilci, ki so ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom. Foto: mp
Povodni konj je druga najtežja in tretja največja kopenska žival. Pred njim sta slon in nosorog. Večino časa preživijo v vodi, saj se tako zaščitijo pred močnim soncem in pregrevanjem telesa. Poseben je tudi po tem, da lahko zelo široko odpre usta. Ima močne čeljusti, s katerim lahko na pol pregrizne manjši čoln. Foto: mp
Gepard je velika mačka, vendar ima posebno telesno zgradbo, ki še najbolj spominja na hrta. Kremplje, ki mu pri teku omogočajo dober oprijem, ima stalno iztegnjene in jih ne more vpotegniti tako kot druge mačke. Je najhitrejši tekač na svetu. Foto: mp
Flamingo je zelo velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem. Rečemo mu tudi plamenec. Njihov prepoznavni znak so, poleg perja, tudi dolge tanke noge in velik, kljukast kljun. Foto: mp
Levji kardel počiva 20 ur na dan, glavna v njem pa je samica. So urne in oprezne, skrbijo za mladiče in hrano, so dobre plenilke in imajo vse pod kontrolo. Foto: mp
Foto: mp
Koale so pravi zaspanci, saj spijo kar 18 ur na dan. Foto: mp