Slastni sadeži, ki nam jih ponuja gozd, nam nudijo ne le okusno kosilo, ampak tudi zdrav sprehod in veliko svežega zraka.
Zato pot pod noge, vendar pazljivo izberite ustrezne gobe, ki bodo nato priromale na vaš krožnik. Seveda v družbi vaših staršev oziroma katere druge odrasle osebe, kajti v gozdu je treba biti zelo previden, posebna previdnost pa velja tudi pri nabiranju gob.

Sezona nabiranja gob se sicer začne spomladi z marčevkami v marcu, gobe pa nato rastejo vse leto. Saj poznate pregovor Gobe rastejo po dežju. Aprila začnejo rasti tudi smrčki. Pozno aprila in v maju nabiramo borovnike, prve gobane. Poleti pa sezona nekoliko zamre, saj je presuho, jeseni pa ponovno gobarjenje zelo zaživi in doseže svoj vrhunec. Za rast gob je potrebna vlaga. V septembru, ko temperature padejo in je vlage dovolj, se sezona šele dobro začne in traja nekje do konca novembra.

Gobe v kuhinji

Pripravljamo jih na različne načine. Lahko jih kuhamo, pečemo, cvremo ali dušimo. Lahko jih pripravljamo posebej ali pa jih med seboj mešamo. Tako ustvarimo zanimive okuse. Mešajte pa le enako trde vrste gob, ki potrebujejo enak čas kuhanja. Ko jih pripravimo, jih postrežemo takoj. Priporočljivo je uživanje največ dvakrat tedensko.

Kljub temu je treba opozoriti, da so gobe nekoliko težje prebavljive in niso priporočljive, da jih uživamo v večjih količinah oziroma zelo pogosto.

Gobe v kulinariki uporabljamo kot prilogo h glavni jedi, v rižotah, namazih, dodatkih solatam, testeninam, iz njih delamo omake, lazanje in še in še. Pomembno je, da jih uživamo v zmernih količinah, le kot začimbo, s katerimi izboljšamo okus jedi. Ker so zaradi svoje zgradbe težko prebavljive, jih ni priporočljivo jesti zvečer pred spanjem.

Gobe – eno samo zdravje

Gobe vsebujejo veliko vode, beljakovine, ogljikove hidrate, zelo malo maščob ter vitamine skupin B, E, D in K. Vsebujejo tudi precej rudninskih snovi, največ fosforja in kalija, železo, baker, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink, selen in fosfate z veliko vode, vlaknin in rastlinskih beljakovin. Po hranilni vrednosti lahko rečemo, da so bližje zelenjavi kot mesu. So zelo zdrav obrok.

Najprimernejši čas za nabiranje gob ni zgodnje jutro, temveč popoldne, še najbolje po dežju. Gobe po dežju namreč res prav rade rastejo in z malo sreče, predanosti in volje jih boste tudi vi lahko našli. Seveda je treba pri tem poskrbeti tudi za primerno opremo.

Kako uspešni bomo pri iskanju, pa je odvisno tudi od svetlobe, ki pod različnimi koti pada na gozdna tla. Preden sonce vzide, zlahka opazite lisičke (zaradi njihove vpadljive rumene barve). Malo pozneje, ko je že bolj svetlo, pa hitreje zaznate jurčke.

Šampinjoni rastejo na polju, kjer se pasejo krave. Jurčke najdemo pod listavci ali na obrobju gozda. Mavrahe najdete pod jesenom ali ob potokih, rekah in v logih, lisičke pa v smrekovih, jelkinih in v bukovih gozdovih. Dežnike najdete ob robovih gozdov, v travi in na gozdnih travnikih.

Če se boste podali v gozd na "lov" za gobami, nabirajte le tiste gobe, ki jih res dobro poznate – seveda vedno v družbi staršev oziroma osebe, ki gobe dobro pozna.

Tako pri nabiranju kot uživanju pa bodite previdni, saj z njimi ne gre pretiravati. Pri nabiranju gob velja previdnost, še zlasti, če gob ne poznamo dobro. Bolje jih je pustiti v naravi, saj lahko kaj hitro sledita zamenjava in posledično huda zastrupitev. Ravnajmo torej po prvem pravilu gobarjenja: nabirajmo le tiste gobe, ki jih res dobro poznamo.

Gobe nabirajte in pobirajte previdno, s spoštovanjem do narave. Ne brcajte in ne uničujte neužitnih gob, ker so prav tako pomembne za gozd in podrast kot druge. Pri nabiranju ne smemo uporabljati pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje. Ne plašite divjadi in si vzemite čas za počasen in miren sprehod. Prav tako ne uničujte podrastja. Gobo na grobo očistite na mestu, kjer ste jo pobrali. Vedno jih nabirajte v pletene košare in cekarje, nikdar pa jih ne nabirajte v plastične vrečke.

Skozi reže košar lahko namreč padajo trosi in tako omogočamo razmnoževanje gliv. Tako jih širimo po gozdu. Ne smemo pa nabirati gob, ki so zaščitene.

Po gobjem sprehodu se velja temeljito pregledati in oprhati, ker sta pomlad (veliko bolj) in jesen tudi obdobja, ko zelo majhne, kot pikica drobne živali lahko pristanejo na vaši koži. Govorimo seveda o klopih. Ti se pričvrstijo na vašo kožo in vam začnejo piti kri. Če je klop okužen, lahko resno zbolite, zato je nujno, da po vsakem obisku gozda in tudi sprehodu po travniku in obrobju gozda takoj slečete obleko, se oprhate in dobro pregledate.