Pozimi, ko temperatura zraka začne padati in se spusti pod nič stopinj Celzija, začnejo vodne kapljice v oblakih zmrzovati, spremenijo se v kristale. Ledeni kristali imajo različne oblike.

Kristali zaradi teže začnejo padati in med padanjem se med seboj združujejo, tako nastanejo snežinke. Snežinke so praprotasti snežni kristalčki z osnovno obliko pravilnega šestkotnika. Niti dve snežinki nista enaki, vsaka ima svojo obliko.

Kaj je to?
Včasih moker, včasih suh,
včasih rahel kakor puh,
včasih trd in zledenel,
sprva vedno čisto bel.

Poznamo več vrst snega. Puhec pada v brezvetrju, kadar je zelo hladno (- 15 stopinj Celzija). To je suh, nesprijet sneg, ki se ga ne da stisniti v kepo. Podoben je tudi pršič, ki prav tako pada, ko je zelo hladno. Tudi ta je suh in se ga ne da stisniti v kepo.

V središču skoraj vsake snežinka je majhen drobec prahu.

Gotovo ste že slišali za južni sneg. Ta pada na tla v velikih kosmih in nastane, kadar je okoli nič stopinj. Po navadi se lepi na smuči in na sanke. Z njim se lahko kepamo, delamo snežake in igluje.

V gorah pade več snega kot po nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo snežni viharji. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam, kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega.

Sneg je precej uporaben - za kepanje, sankanje, smučanje, izdelovanje iglujev in podobnih bivališč in seveda za izdelovanje snežakov.

Lahko pa simpatične snežinke, s katerimi si boste okrasili sobo, izdelate. Potrebovali boste vatirane palčke, lepilo, bleščice in snežinki, ki ju izrežete iz papirja.

Konice palčk, kjer je vata, namažemo z lepilom in nanje nanesemo bleščice. Palčke nato na sredini zlepimo skupaj. Sredino, kjer se vidi lepilo, pa skrijemo tako, da čez to prilepimo snežinko, ki smo jo izrezali iz papirja.