Slišali smo že, da je kivi podoben krompirju. No, ja, vse dokler ga ne olupimo ali prerežemo na pol. S krompirjem imata sorodno le barvo, če ju pogledamo površno, in pa morda velikost.

Kivi izhaja iz Kitajske, čeprav ga danes najdemo v skoraj vseh državah sveta, značilen pa je postal za Novo Zelandijo. Tudi pri nas dobro uspeva, predvsem na Primorskem, kjer so temperature skozi vse leto višje. Foto: Pixabay

Kivi je po obliki in velikosti podoben kokošjemu jajcu, njegova rjava lupina pa je nekoliko kosmata. Ko ga olupimo, pa nas čaka presenečenje ‒ kivi je zelene barve (no, nekateri so tudi rumeni). Ko ga prerežemo na pol, nas čaka še večje presenečenje ‒ v sredini ima bel del v obliki elipse, okrog njega pa ogromno majhnih črnih semen. Okus je nelokoliko kiselkast, sploh če kivi še ni povsem zrel. Priporoča se, da je kivi mehak in ravno prav zrel, saj je v tem primeru okusen in primerno sladek.

Kivi lahko tako kot vse drugo sadje odlično kombinirate s kosmiči, jogurtom, lahko se uporabi v sladicah, smutijih (zmešančkih) in mnogih drugih jedeh. Foto: Pixabay
Že nekaj časa je glavna proizvajalka kivija Italija, njej pa sledijo Nova Zelandija, Čile, Francija, Grčija, Japonska in ZDA. Kivi še vedno gojijo na Kitajskem, njegovem rojstnem kraju, a zanimivo, Kitajska ni nikoli prišla na seznam največjih desetih pridelovalcev tega sadeža. Foto: Pixabay
Tudi takšen sočen in osvežilen napitek si lahko pripravite iz kivija. Lahko ga poskušate ožeti tako kot limono, nekaj koščkov pa narežete na rezine. Res pa je tudi, da mnogi naenkrat ne morejo pojesti prevelike količine kivija, saj ima precej močno kislino, zaradi česar mnoge prične malce peči jezik. Draženje lahko povzročajo tudi semena. Foto: Pixabay
Tako pa boste videli kivi rasti. Je kot plezalka, mnogi ga uporabljajo na terasi namesto senčnika, saj se lahko ovije okrog terase in oprijemalk, ki mu ga boste nastavili. Njegovi precej veliki listi pa bodo kot odlična senca pred premočnim soncem. Sadeži bodo viseli in čakali, da dozorijo. Foto: Pixabay