Razkrivamo veliko skrivnost: v Sloveniji je bilo najdenih 35 vrst. Za razliko od ostalih divjih čebel so črmlji seveda večji in težji ter gosteje poraščeni z dlačicami.

Med vsemi vrstami čebel so črmlji najbolj prilagojeni za delo v hladnem vremenu.

Oprašujejo lahko pri temperaturi zgolj nekaj stopinj celzija in celo v vetrovnem in deževnem vremenu. So tudi edini opraševalci na višjih nadmorskih višinah.

Pred mrazom jih varuje čokato telo, gosta poraščenost in sposobnost segrevanja z drgetanjem mišic.

Črmlji živijo v podobnih družinah kot čebele, vendar je velikost družin bistveno manjša. Te lahko v dobrih pogojih štejejo do nekaj sto delavk. Zimo preživijo le mlade matice, ki zgodaj spomladi ustvarijo novo gnezdo. Foto: Pixabay

Gnezda črmljev običajno najdemo v ali na tleh, nekatere vrste pa gnezdijo tudi v lesenih duplih, ptičjih gnezdilnicah in podobnih odprtinah.

Medonosna čebela ima precej dolg kljun. Foto: Pixabay

Črmlji so izjemno učinkoviti opraševalci. Cvet močno stresajo, kar sprosti več cvetnega prahu. Zaradi goste dlakavosti ga tudi odlično prenašajo. Dolg jeziček jim omogoča obiskovanje in opraševanje cvetov z globokimi medovniki, ki so drugim čebelam nedosegljivi. Delavke čmrljev so pri opraševanju trikrat hitrejše od čebeljih. Številni rastlinski plodovi, kot so naprimer borovnice in paradižnik, so skoraj povsem odvisni od čmrljega opraševanja.

Vabljeni k ogledu izjemno poučnega in zanimivega predavanja o črmljih

Predavanje: Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark

Črmlji so pravi mojstri opraševanja

Čmrlji – mojstri opraševanja