V oblakih se vodna para ohladi in začne kondenzirati okoli majhnih delcev prahu ali drugih delcev v zraku. Pri temperaturah pod 0 °C se kondenzirana voda spremeni v ledene kristale. Ti kristali rastejo, saj se nanje lepi več vodne pare. Kristali se nato povezujejo in oblikujejo različne oblike snežink (šestkotne, zvezdaste, igličaste). Temperatura in vlaga močno vplivata na videz snežink. Ko snežinke postanejo dovolj težke, padejo proti tlom. Če je temperatura pod lediščem (0 °C) tudi blizu tal, sneg ostane snežen. Če je blizu tal toplo, se snežinke sproti stopijo in pada dež ali sodra. Foto: Pixabay
Zakaj sneži le pozimi? Ker je pozimi hladnejši zrak, ki omogoča nastanek in obstoj ledenih kristalov. Zračne razmere so takrat ugodnejše za nastanek oblakov, ki prinašajo sneg (ti oblaki se imenujejo nimbostratus in kumulonimbus). Zemlja oddaja manj toplote, zato se padavine ne stopijo pred prihodom na tla. Foto: Pixabay
Za to, da pade sneg, morajo biti torej določeni pogoji, in ravno to je razlog, da v mnogih državah, kjer so temperature višje, sneg nikoli ne zapade. Foto: AP