Ortoped tudi ugotavlja vzroke za bolečine v hrbtenici, kolenu, rami, kolku, gležnju. Diagnosticira poškodbe (npr. zlom kosti, zvin, natrgane vezi). Obvladuje degenerativne bolezni (npr. artrozo – obrabo sklepov). Foto: Pixabay

Ortoped po potrebi tudi predpiše zdravila, fizioterapije, opornice, injekcije (npr. hialuronska kislina, PRP). Opravlja tudi kirurške posege kot so artroskopije (minimalno invazivne operacije), zamenjava sklepov (npr. umetni kolk ali koleno), popravljanje zlomov, rekonstrukcija vezi (npr. križne vezi v kolenu). Spremljajo tudi rehabilitacijo in tesno sodelujejo s fizioterapevti. Pacientom pomagajo pri okrevanju po operacijah ali poškodbah. Ortopedi lahko delajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zasebnih klinikah, pa tudi kot specialisti za športne poškodbe (npr. pri profesionalnih športnikih).

Ortopedi po potrebi pri operacijah vstavijo v telo tudi vijake in različne oporne materiale. Foto: Pixabay
Da postaneš ortoped, moraš najprej postati zdravnik splošne medicine, nato pa opraviti specializacijo iz ortopedije. To je kar dolga in zahtevna pot, ampak za nekoga, ki ga zanimajo medicina, človeško telo in kirurgija, je to zelo zanimiv in dinamičen poklic. Foto: Pixabay